Spoštovani člani sindikata SMO

Vljudno vas prosimo, da v tem obvestilu  opravite glasovanje ali ste za ali proti podpisu dogovora med vlado RS in sindikati JS. Od vaše odločitve je odvisno ali bo sindikat Ministrstva za obrambo dogovor podpisal ali pa bo podpis zavrnil. Glasovanje se bo zaključilo 7.12.2014. 

Za oddajo glasu se morate prijaviti

{module 294}

Sindikati delujoči na obrambnem področju (SMO, SVOZ in SPMO) smo 25.11. 2014 na predsednika vlade RS, ministra za JU g.Koprivnikarja naslovili jasne zahteve in sicer:

1. Sprostitev vseh napredovanj bodisi v plačne razrede bodisi v nazivih v sistemu obrambe in zaščite; -REALIZIRANO v dogovoru z VRS
2. Ureditev obračuna nadomestila za potne stroške iz naslova realne kilometrine po varni poti v višini 10% cene neosvinčenega bencina (zaradi novega izračuna kilometrine, ki zahteva najbližjo pot, so se naši zaposleni bili primorani voziti tudi po kolovozih, gozdnih poteh in med vinskimi trtami); 
3. da se v SV nemudoma prične z izplačevanjem nadurnega dela in dodatka za delo preko polnega delovnega časa iz naslova kompenzacijskih ur ter se povrnejo za nazaj vse že oddelane / izkoriščene ure;
4. Takojšnjo uvrstitev dodatka za dosegljivost na določenem kraju ali delu pri čemer se ta čas šteje v delovni čas; 
5. Takojšnjo uvrstitev dodatka za prepoved stavke in prepoved političnega delovanja 
6. Takojšnjo ureditev priznanja in plačila nadomestila 100% bolniške za poškodbe, nastale na poti na delo in iz dela, kot ga imajo policisti; 
7. Takojšnjo ureditev vseh anomalij plačnega sistema predvsem v plačni skupini J; 
8. Povečanje sredstev za delovanje obrambnega resorja zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja in razvoja obrambnega resorja.

SMO je skupaj s sindikati JS uspel preprečiti odvzem oz znižanje :

1. Dodatka za delovno dobo, stalnost, manj ugoden delovni čas in nedeljsko oz. praznično delo;
2. Znižanje obsega obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za poklicne pokojnine, ki so v nasprotju z določbami ZPIZ-2;
3. Regres za malico.

. Dogovorijo se dodatni ukrepi za zmanjšanje obsega sredstev za stroške dela:

1. V letu 2015 javni uslužbenci napredujejo v plačne razrede in nazive, vendar pravico do plače iz naslova napredovanja pridobijo s 1.12.2015. Javni uslužbenci, ki v letu 2016 napredujejo v plačne razrede in nazive, pridobijo pravico do plače iz naslova napredovanja s 1.12.2016.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZIPRS).

2. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se od 1.1.2015 do 30.6.2015 ne izplačujejo, od 1.7.2015 pa se izplačujejo v višini, ki je zmanjšana za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1.1.2013. Od 1.1.2016 dalje se uveljavijo višine premij po premijskih razredih kot so veljale pred Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije po veljavni kolektivni pogodbi s 1.1.2016;
Vsebina te točke se uredi v KPND.

3. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2015 izplačuje, kot sledi:
- višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
- kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
- javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2015 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače);
- za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2015 uporabniki proračuna porabijo največ 30% sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZSPJS).

4. Del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu lahko v letu 2015 znaša največ 20% osnovne mesečne plače javnega uslužbenca.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZSPJS).

5. Kot dodaten ukrep za zmanjšanje mase za stroške dela se sprejme selektivno zmanjšanje delovne obveznosti v dogovoru med delodajalcem in javnim uslužbencem za največ 4 ure tedensko (s 40 ur na 36 ur) za javne uslužbence, ki so zainteresirani za delo v skrajšanem delovnem času. Zmanjšanje delovne obveznosti pomeni delo v polnem delovnem času, pri čemer se pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja uveljavlja enako, kot pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas. S sklenitvijo takšne pogodbe o zaposlitvi je zavarovancem zagotovljena polna pokojninska doba. V teh primerih ni možno odrejati nadurnega dela in izplačevati delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, prav tako zaradi zmanjšanja delovne obveznosti ni možno sklepati pogodb o zaposlitvi.

Minister za JU g. Koprivnikar je na pogajalsko mizo s strni vlade prinesel skupaj z ministrom za finance g. Mramorjem naslednji vladni proti predlog:
Vlada je sprejela odločitev, da ni moč realno pričakovati znižanja za -3 % in da se pogajanja s sindikati nadaljujejo v nižanju v višini 1%. Prav tako je zavrnila sindikalni proti predlog.

Sindikat Ministrstva za obrambo, Sindikat vojske, obrambe in zaščite, ter Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo ponovno poudarjamo, da smo slovenski vojaki in zaposleni na ministrstvu in njegovih organih v sestavi v večletnih varčevalnih ukrepih več kot dovolj prispevali k stabilizaciji javnih financ. Kratka analiza sedanje finančne situacije zaposlenih v SV in na MORS nam v primerjavi z letom 2009 pove to, da se je skrčila plačna lestvica in posledično minimalno plačo prejemajo javni uslužbenci od 5 do 17 plačnega razreda. Kar v praksi pomeni, da se je plačna lestvica skrčila za 12 plačnih razredov. Pri tem vas dodatno opozarjamo, da med tem, ko vi posegate v pravice zaposlenih v SV in MORS, le ti nesebično pomagajo ogroženim v poplavah in se v večini primerov odrekajo plačila za opravljeno. Zaradi tega Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju VRS) postavljamo naslednje zahteve:

Posredovano:

-           -                g. M. Cerarju – predsedniku VRS;

-       g. B. Koprivnikarju – vodji vladne pogajalske skupine;

-       g. B. Pahorju – predsedniku RS;

        g. J. Veberju – ministru za obrambo

Objavljamo nagovor ministra za finance g. Mramorja sindikatom JS

Minister za finance g. Mramor v uvodu pogajanj predstavi dva scenarija in sicer en scenarij , ki so si ga zamislili na VRS in drugi kaj v primeru če jim to ne uspe.

Minister Mramor navaja:

Prvi scenarij je, da se uokvirimo z najmanjšim možnim varčevalnim naporom in , da zadovoljimo zakonodajo EU in hkrati, da imamo na drugi strani mir, ki bo zagotavljal gospodarsko rast. Pri tem navaja kako se lahko tega pritiska EU komisije rešimo in sicer, da zmanjšamo strukturni deficit za najmanj 0,5 odstotka EU komisija zahteva 0,7 odstotka.

Na prejšnjih pogajanjih z dne, 12.11.2014 je g. Koprivnikar minister za JU in vodja vladne pogajalske skupine zagotovil, da bo šel z sindikalnim proti predlogom na VRS do katerega se bo vlada opredelila.

Minister je vladi predstavil kašna so ukrepi in stališča sindikatov v sedanji fazi pogajanj in kakšni so finančni učinki. Vlada se je s tem seznanila in je bila stališča , da takšne zahteve sindikatov v tem trenutku ni mogoče izpeljati in , da ne more podpreti takšnega radikalnega povečanja mase za plače. Vlada se ni opredeljevala do vsakega posamičnega predloga ukrepov (zapisanega na 8. strani zapisnika seje Pogajalske komisije z dne 12.11.2014 ) in nobenih parcialnih sklepov vlada ne more znotraj dogovorov sprejemati. Prav tako ni bil sprejet noben formalni sklep VRS do podanih predlogov.

Informacija iz razgovora z ministrom za finance g Mramorjem in z  vodji  pogajalskih skupin (PSJS in KSJS) sindikatov javnega sektorja  dne 17. 11. 2014. Na pobudo ministra za finance je dne 17. 11. 2014 na ministrstvu potekal sestanek, ki sta se ga udeležila vodji pogajalskih skupin. V nadaljevanju je povzetek pogovora s stališči ministra za finance in zahteve sindikatov JS glede pogajanj z VRS.

Drago Ščernjavič,
Vodja pogajalske skupine SJS

Sindikat Ministrstva za obrambo je po današnjih vladnih pogajanjih  od ministra za javno upravo g. Koprivnikarja, ki je vodja vladne pogajalske skupine dobil jasno zagotovilo, da se začnemo glede poklicnih neenakosti oz. specifičnosti določenih poklicev v javnem sektorju pogajati v začetku leta 2015 med katere pa sodi za slovenske vojake najpomembnejša anomalija » višina oz. način plačila pripravljenosti na določenem kraju ». 

Naj vas pri tem spomnimo, da smo  vojaki  za pripravljenosti na določenem kraju plačani  v višini 20% urne postavke osnovne plače pri tem pa ostali javni uslužbenci za pripravljenost na domu v toplem zavetju svojih domačih prejemajo enako nadomestilo v višini 20% urne postavke. Kar v praksi znese cca 0,64 € na uro za pripravljenosti na delovnem mestu.

ODGOVOR VLADE NA PREDLOG UKREPOV SINDIKALNE STRANI ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV DELA V JAVNEM SEKTORJU V LETU 2015 Z DNE 5.11.2014

Vladna stran uvodoma ugotavlja, da predlog ukrepov sindikalne strani z dne 5.11.2014 pomeni povišanje stroškov dela za cca 167 mio €; vladni predlog pomeni prihranek v višini cca 94 mio € (razhajanje za 261 mio €). Vladna stran je torej popustila in znižala vrednost učinka glede na prvotni predlog za cca 33 mio € (prvotni predlog 127 mio €), sindikalna stran ne le, da se ni približala vladnemu predlogu, ampak je svoj predlog še zaostrila.

Vladna stran umika predlog ukrepa glede ukinitve dodatka za stalnost in njegovo transformacijo v plačni razred in predlaga naslednje ukrepe:

1.     plačna lestvica določena z ZSPJS-R – ohranitev sedanje vrednosti plačnih razredov tudi v letu 2015;

2.     neuskladitev osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin;

3.     sprostitev napredovanja v višji plačni razred in sicer tako, da lahko za en plačni razred  napredujejo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje in so na delovnih mestih, ki jih zasedajo, uvrščeni v izhodiščni, prvi ali drugi plačni razred;

4.     sprostitev napredovanj v nazive, pri čemer se višja osnovna plača zaradi napredovanja v naziv prične izplačevati v roku enega leta od tega napredovanja;

5.     neizplačevanje redne delovne uspešnosti – ohranitev sedaj veljavne ureditve iz ZSPJS-R tudi v letu 2015;

6.     omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela – ohranitev sedaj veljavne ureditve iz ZSPJS-R tudi v letu 2015;

7.     Vladna stran vztraja pri svojem predlogu glede regresa za letni dopust. Regres za letni dopust pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:

-        do vključno 15. plačnega razreda 692 €;

-        od 16. do vključno 30. plačnega razreda 484,40 €;

-        od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 €;

-        od 41. do vključno 50. plačnega razreda 100 €;

-        od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada;

8.     Vladna stran vztraja pri svojem predlogu glede premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri čemer je ukrep zapisan bolj jasno, kot dogovorjeno na zadnji seji pogajalske komisije: Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se zmanjšajo v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2016 za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1.1.2013. S 1.1.2016 se uveljavijo višine premij po premijskih razredih, kot so določene v Sklepu o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 1/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije v višini iz navedenega sklepa s 1.1.2014, 1.1.2015 in 1.1.2016.

9.     Vladna stran vztraja pri zmanjšanju števila zaposlenih za 1%, pri čemer se to zmanjšanje nanaša na zaposlene, financirane iz javnih sredstev. Vladna stran se strinja, da znižanje števila zaposlenih ni nujno linearno, temveč se lahko izvede na selektiven način. Znižanje ni potrebno pri tistih proračunskih uporabnikih, ki strošek poslovanja znižajo na način, da  zmanjšajo obsega oddaje del zunanjim izvajalcem. Predlog vladna stran konkretizira, upoštevaje dogovor na zadnji seji pogajalske komisije, z dopolnitvijo, kako se ugotavlja znižanje števila zaposlenih, in sicer: Znižanje zaposlenih za 1% se ugotavlja tako, da se skupna vrednost (strošek) del, ki jih je oddajal delodajalec zunanjemu izvajalcu primerja s stroškom dela 1% zaposlenih.

Dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili znižanje mase za stroške dela, in sicer:

1.     znižanje dodatka za delovno dobo z 0,33% na 0,25%;

2.     znižanje regresa za prehrano z 3,64 na 3 €;

3.     vladna stran sprejema predlog sindikalne strani, da se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne izključno v višini kilometrine. Zaradi cilja zmanjševanja stroškov dela, vladna stran predlaga, da se kilometrina določi v višini, ki pomeni planirani prihranek;

4.     Selektivno zmanjšanje delovne obveznosti v dogovoru med delodajalcem in javnim uslužbencem za največ 4 ure tedensko (s 40 ur na 36 ur) za javne uslužbence, ki so zainteresirani za delo v skrajšanem delovnem času. Vladna stran konkretizira svoj predlog, upoštevaje razpravo na zadnji seji pogajalske komisije, in sicer predlaga, da zmanjšanje delovne obveznosti pomeni delo v polnem delovnem času, pri čemer se pogodbene in druge pravice  in obveznosti iz delovnega razmerja uveljavlja enako, kot  pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas. S sklenitvijo takšne pogodbe o zaposlitvi je zavarovancem zagotovljena polna pokojninska doba. V teh primerih ni možno odrejati nadurnega dela in izplačevati delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, prav tako zaradi zmanjšanja delovne obveznosti ni možno sklepati pogodb o zaposlitvi.

Vladna stran glede zahteve sindikalne strani, da se vlada opredeli, ali naj bi izhodišča za sistemsko upravljanje in znižanje stroškov poslovanja javnega sektorja bila predmet dogovora med sindikalno in vladno stranjo, vztraja pri odgovoru, da ti ukrepi niso predmet tega dogovora. Predlaga pa sindikalni strani, da sindikati podprejo te ukrepe in njihovo uresničevanje.

V zvezi z vzpostavitvijo bolj fleksibilnega in stimulativnega plačnega sistema, vladna stran predlaga, da se obe strani zavežeta, da bosta najkasneje do 1.3.2015 pristopili k usklajevanju oziroma pogajanjem o spremembah plačnega sistema.

V zvezi z vprašanjem sindikalne strani, ki se nanaša na ukrepe na odhodkovni strani državnega proračuna za leto 2015 (priloga ukrepov za rebalans proračuna 2015), vladna  stran vztraja pri odgovoru, da ti ukrepi niso predmet pogajanj/usklajevanj na sejah pogajalske komisije, temveč so lahko predmet usklajevanj sindikatov z resornimi ministrstvi.

Predloga sindikalne strani, da se v javnem sektorju uveljavi definicija minimalne plače, iz katere bi bili izvzeti dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, vladna stran ne sprejema,  ker se ne strinja, da bi za javni sektor veljala ugodnejša ureditev, kot velja za zasebni sektor. Opredelitev in definicija minimalne plače je vsebina zakona o minimalni plači, ki se usklajuje tripartitno v okviru ESS.

Spoštovani člani in obiskovalci spletne strani sindikata Ministrtva za obrambo !

Sporočamo vam, da smo zaradi nenehnih napadov in neresnic s strani sindikata delujočega na obrambnem področju, bili primorani pripraviti novo rubriko na spletni strani z naslovom NERESNICE IN PODTIKANJA. Namen omenjene rubrike je v tem, da si boste lahko s pomočjo dokazov in argumentov sami ustvarili realno sliko do katere imate tudi pravico.

{module 303}