ZDR (UL RS št 21/13, z veljavnostjo od 12.4.2013) v svojem 224 členu, daje možnost delodajalcu in reprezentativnim sindikatom v dejavnosti obrambe in zaščite možnost sklepanja nekaterih rešitev bolj ugodno za člane reprezentativnih sindikatov. Sicer ne dovoljuje sklepanja ugodnosti iz naslova plačnega sistema in plačil stroškov iz dela, vendar dovoljuje dogovarjanje in sklepanje aneksa KPJS iz normativnega dela. Normativ velja vse do spremembe Zakona o kolektivnih pogodbah.

Sklepanje aneksov po posameznih dejavnosti ni novost. Med njimi poznamo aneks KPJS za policiste, kje se specifičnosti pri delu opredeljujejo bolj ugodno kot za ostale v javni upravi. Zato smo prepričani, da je nujno opredeljevanje vseh specifik dela tudi za obrambni resor saj vsega ne moremo in tudi ne smemo prepustiti področni zakonodaji.

Zato smo izdelali naš predlog aneksa KPJS za obrambni resor in vam ga posredujemo z namenom takojšnjega pričetka pogajanj za sklenitev aneksa KPJS.

Teme in področja, ki bi bilo nujno reševati skozi socialni dialog oz. KP za obrambni resor, ne glede na že obstoječe pravilnike in uredbe so:

1. Splošni del:

- postavijo se pravila pogajanja, sklenitve in sklepanja ter kvorum za sklepanje;
- alternativno reševanje individualnih in skupnih delovnih sporov;
- formira se ekonomsko socialni odbor;
- pravila obveščanja in medsebojnega komuniciranja;

2. delovno pravni status zaposlenih:

- natančno se opredelijo vse oblike dela v obrambnem resorju in plačila za le-te;
- pravice in dolžnosti zaposlenih do premestitev in prerazporeditev;
- vse oblike odpovedi;
- letni dopust, koriščenje le-tega;
- jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči;
- stroški iz dela (potni stroški, prehrana med delom);
- razne oblike plačane ali neplačane odsotnosti iz dela;

3. socialno partnerstvo:

- opredelitev sindikalnega dela, pogojev za delo vseh sindikatov;
- pravice voljeni in imenovanih zaupnikov

4. odškodninska odgovornost zaposlenih in delodajalca

Lep pozdrav.
Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štrukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO

Dne, 20.08. 2015 je pooblaščena odvetniška pisarna sindikata Ministrstva za obrambo SMO, ki zastopa člana SMO v referenčni tožbi za neizkoriščene pripadajoče proste dni na MOM, prejela pričakovano pozitivno odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča VDSS.

Tako je VDSS RAZSODILO:

Da se pritožba, ki jo je podalo Državno pravobranilstvo na odločitev I. stopenjskega delovnega in socialnega sodišča, zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Z velikim veseljem poudarjamo dejstvo, da je pozitivni  odločitvi na višjem delovnem in socialnem sodišču pripomoglo že poprejšnji uspeh referenčne tožbe na I. stopnji, člana SMO in še posebej člana SVOZ, ki pa je že žel uspeh s tožbo na Višjem delovnem sodišču (II. stopnja). http://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2012032113071181/#.   

VDSS je tako v svoji obrazložitvi tudi zapisalo, da je sledilo vidikom uresničevanja ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in sicer, da morajo sodišča v enakih primerih odločati enako. Pritožbeno sodišče se je do povsem enakih pravnih vprašanj, kot se postavljajo v tem sporu, opredelilo v sklepu opr. št. Pdp 1587/2014 z dne 2. 4. 2015.Tudi v navedeni zadevi je šlo za vprašanje plačila odškodnine zaradi ne zagotovljenega tedenskega počitka pripadnikom SV na mednarodni mirovni misiji na Kosovu.

Pri tem je še posebej potrebno poudariti, da je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah in mirovnih operacijah v tujini. Določbe drugega odstavka 53. člena ZSSloV o tem, da mora nadrejeni poveljnik med opravljanjem vojaške službe izven države pripadnikom omogočiti potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih, namreč ni mogoče tolmačiti na način, da pripadnikom SV tedenski počitek sploh ne pripada.

SMO bo skupaj s SVOZ-om na podlagi dobljene individualne referenčne tožbe na II. stopnji, ponovno pozval tako VRS kot tudi MORS k izvensodni, razumni in racionalni odpravi nastalih krivic pripadnikov SV, ki jih prepoznava tako I. stopenjsko kot tudi II. stopenjsko sodišče.

V Slovenski vojski s težavo zapolnjujejo svoje vrste, ker med 25 tisoč mladimi iskalci zaposlitve ni zanimanja za poklic vojaka. Do konca leta bi v vojski radi zaposlili še 250 pripadnikov

ALEŠ KOCJAN

Slovenska vojska je ena redkih institucij v državi, ki navkljub krizi in številnim iskalcem zaposlitve ne morejo zapolniti svojih vrst. Že četrto leto zapored ne izpolnjuje vladnega kadrovskega načrta. Trenutno naša armada šteje 7059 pripadnikov, kadrovski načrt pa za letos predvideva 7254 zaposlitev v vojski. Visok je tudi odliv. Samo letos je vojsko zapustilo že 188 pripadnikov, od tega se jih je le 65 upokojilo.

Večina ostalih je vojaške vrste zapustila na lastno željo. Na novo pa je vojaško suknjo letos obleklo le 90 ljudi. Do konca leta namerava vojska aktivno zaposlovati in zaposliti približno 250 novih kandidatk in kandidatov za vojake. Toda vse kaže, da je med približno 25.000 mladimi iskalci zaposlitve težko najti odstotek zainteresiranih za službo v vojski. Interes za policijsko uniformo, ne za vojaško. Na obrambnem ministrstvu pripravljajo ukrepe za izboljšanje stanja. Eden izmed njih je spremenjen način dopolnjevanja Slovenske vojske za nevojaška delovna mesta. To pomeni, da želijo zaposlovati tudi nevojaške kadre - civiliste. Poslej denimo kuharji, mehaniki, vzdrževalci in drugo podporno osebje ne bi nujno morali imeti status vojaka. Kandidatom obljubljajo zaposlovanje v enotah bližje stalnega bivališča, takojšnjo sklenitev pogodbe o zaposlitvi po izpolnitvi pogojev in izplačilo denarne nagrade ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi. Poleg intenzivnega obveščanja v lokalnih okoljih o potrebah vojske za zaposlovanje so dobili povabilo h kandidaturi za zaposlitev kandidati, ki niso bili uspešni pri prijavi na spomladanski policijski razpis, ko je policija iskala 152 nadzornikov državne meje. Policija je dobila za 152 prostih mest 1992 prijav. Med neuspešnimi je bilo približno 500 takih, ki so opravili psihofizične teste in bi se lahko potegovali za službo v vojski.

Podrobno v članku:

V naslednjem članku si bomo pogledali katere so ostale glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli ZIZ-K in ZIZ-J, kakšne so po novem omejitve izvršbe in za katere izvršbe spremembe veljajo.

Ponovno celotna minimalna plača

Novela ZIZ-J je določila, da se izvršba na TRR omeji na 70% bruto minimalne plače. Ta je od 1.1.2015 znaša 790,73 EUR.

Novela ZIZ-K, ki velja od 4.8.2015 določa, da se izvršba omeji na 76% bruto minimalne plače.

Tako da mora dolžniku po novem na računu po izvršbi ostati vsaj 600,95 EUR (prej 553,51 EUR).

V primeru izvršbe zaradi neplačane preživnine, je omejitev še vedno določena na 50% bruto minimalne plače ZIZ-K.

Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec.

Banka lahko na te omejene prihodke poseže ("trga") po poteku enega meseca od priliva.

Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec. Če gre za izvršbo na TRR, mora biti v tem primeru jasno razvidno iz nakazila, da gre za nakazilo prejemkov za več mesecev hkrati.

Izvršba na veteranski dodatek možna le še v primeru izvršbe zaradi preživnine

Po ZIZ-K Na prejemke vojnih invalidov iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je možna izvršba samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.

Iz izvršbe so v celoti izvzeti tudi enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino, ter sredstva, prejeta iz naslova vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela.

Omejitve za zaračunavanje stroškov vodenje izvršbe

ZIZ-K določa tudi, da izvrševalci izvršbe (običajno so to banke) svojih stroškov, ki jih imajo z izvršbo, ne smejo poplačevati ("trgati") iz prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe - 101. člen ZIZ (socialna pomoč, veteranski dodatek, ...) niti ne iz 76% bruto minimalne plače, ki mora ostati dolžniku.

Preživnina ima prednost pred ostalimi terjatvami

Še vedno velja (kot je to določila že novela ZIZ-J), da imajo izvršbe zaradi neplačane preživnine, prednost pred ostalimi izvršbami.

Do novele ZIZ-J je veljalo, da se izvršbe poplačujejo po vrstnem redu, v katerem so bile začete.

Plačilna lista je verodostojna listina

Novela ZIZ-J je določila tudi plačilno listo kot verodostojno listino (kar je predhodno določil že spremenjeni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)).

Tako lahko delavec, ki mu je delodajalec izdal plačilno listo, ni pa mu poravnal zneskov obračunanih na plačilni listi, vloži neposredno izvršbo, brez predhodne tožbe na delovnem sodišču.

Odlog izvršbe

ZIZ-J je določila, da lahko upnik odloži izvršbo največ za eno leto.

Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.

Izvršba na podlagi menice

Menica je še vedno ena od verodostojnih listin, jo pa mora upnik v primeru vložitve izvršbe (če sta upnik in dolžnik pravni osebi) na podlagi verodostojne listine, priložiti v fizični obliki (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)).

Za katere izvršbe veljajo te spremembe?

Spremembe v noveli ZIZ-K veljajo za vse izvršilne postopke. Tudi za tiste, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele.

Izjava sindikata Ministrstva za obrambo za medije !

Dne 15. 6. 2015 je sindikat Ministrstva za obrambo SMO na pristojne v MO in SV posredoval zahtevo za izplačilo 30% dodatka oz. nadur za vse neizkoriščene kompenzacijske ure pripadnikom SV, na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 80/2015, ki jo je sprožil Policijski sindikat Slovenije.

V okviru socialnega dialoga je dne 24.07.2015 potekal sestanek med predstavniki MO in SV ter SMO.[pullquote align="right" class="template-style"] STA      Ministrstvo za obrambo pred izplačilom nadur še po mnenje pravobranilstva Ljubljana, 5. avgusta - Ministrstvo za obrambo bo do konca avgusta pridobilo natančno navodilo oz. stališče pravobranilstva glede zahteve Sindikata ministrstva za obrambo za izplačilo dodatka oz. nadur, so za STA sporočili iz sindikata. Ta je zahtevo za izplačilo nadur podal junija na podlagi nedavne odločbe vrhovnega sodišča v primeru pritožb policijskega sindikata.[/pullquote]

S strani vodstva MO je SMO pridobil zagotovila, da se je MO obvezalo, da bo do konca avgusta pridobil natančno navodilo oz. stališče iz strani pravobranilstva glede zahteve SMO in nas o tem tudi obvestil. Na podlagi pridobljenega mnenja Državnega pravobranilstva (DP), v kolikor bo ugodna za pripadnike SV, ter na podlagi individualnih zahtev pripadnikov SV bo tako MO ponudilo poravnavo vsakem pripadniku SV, ki je bil na ta način oškodovan. Zahteva SMO do MO je bila tudi, da delodajalec sam ugotovi, (na podlagi 3 a čl ZSPSJ),nastali dolg do pripadnika SV in ga tudi izplača.

V primeru negativnega odgovora DP glede zahteve SMO, bo sindikata preko svojih pooblaščenih odvetniških pisarn primoran svoje člane pozvati k vlaganju individualnih tožbenih zahtevkov na pristojna delovna in socialna sodišča z namenom zagotovitve pravičnosti do poštenega plačila za opravljeno delo.

Sindika Ministrstva za obrambo (SMO) je, 01. 06. 2015, na ministrico in načelnika GŠSV naslovil zahtevo v kateri odgovorne poziva k takojšnjim odpravam krivic in pravičnemu plačilu za ukazane aktivnosti pripadnikom SV - pripravljenost na domu. Prav tako je SMO zahteval od ministrice, da na podlagi sodbe VSRS, opr. št. VIII Ips 80/2015, MO pristopi k poravnavi nastalih krivic, za pripadnike SV, ki so in bodo posredovali zahtevo za varstvo pravic glede plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa (dodatka za nadurno delo) v višini 30% osnovne bruto urne postavke za vse nadure, nastale ob zaključku vsakega posameznega 6-mesečnega referenčnega obdobja.

S strani ministrice Andreja Katič smo dne 16. 07. 2015 prejeli odgovor na zahteve SMO v katerem nas obvešča, da je Generalštab Slovenske vojske z vso skrbnostjo preveril navedbe SMO in nam podaja naslednje informacije:

• Na podlagi izvedenih analiz obremenitev in povečanega obsega dela navedenih enot, se bo v prihodnje po spremembi ukaza GŠSV, št. 8041-2/2013-177 z dne 3. 12. 2013, pričel vsem pripadnikom TOS izplačevati poleg dodatka po 59. členu Zakona o službi v Slovenski vojski (povečan obseg dela in obremenitev), tudi dodatek za pripravljenost.

• Za pripadnike SV, ki se nahajajo v Natovih odzivnih silah (NRF) – NČVP pa bodo na GŠSV preučili izvajanje drugega odstavka 55. člena ZSSloV.

• Glede zahteve s katero pozivamo MO k upoštevanju sodbe VSRS, opr. št. VIII Ips 80/2015 tudi v primeru reševanja zahtev za varstvo pravic glede plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa pripadnikov Slovenske vojske, pa so nas obvestili, da so za mnenje zaradi različnih pravnih podlag pisno zaprosili Državno pravobranilstvo. Po prejemu mnenja, bodo v Ministrstvu za obrambo sprejeli stališče glede zahteve SMO in nas z njim tudi seznanili.

Na podlagi prejetega nezadovoljivega odgovora s strani MO je SMO zahteval sklic sestanka z vodstvom MO in GŠ. Na sestanku, 24.07.2015, med predstavniki MO in SV ter SMO so bili tako sprejeti naslednji sklepi:

• Vsi pripadniki v enoti TOS bodo imeli plačano pripravljenost na domu v višini 20% osnovne plače;
• Vsi pripadniki NRF bodo imeli plačan dodatek po 59. čl ZSSlov v višini 19% osnovne plače za čas dosegljivosti.

Za obe enoti se bo za prejšnji ukaz preveril morebitni nastali dolg, ki se bo poravnal na podlagi 3. a, člena ZSPJ, torej bo delodajalec ugotovil dolg in ga tudi izplačal.

Skozi nekaterim zavidljiv socialni dialog med SMO in MO ter SV, nam je z zahtevo in socialnim dialogom uspelo zagotoviti enako obravnavo načina izplačila za vse pripadnike SV, ki se nahajajo v zgoraj navedeni obliki dela.

Glede kompenzacijskih ur oz. izplačila 30% dodatka se je delodajalec obvezal, da bo do konca avgusta pridobil natančno navodilo oz. stališče iz strani pravobranilstva in na tej podlagi v kolikor bo ugodna za pripadnike SV, ter na podlagi individualnih zahtev ponudil poravnavo vsakem pripadniku. Zahteva SMO je bila, da delodajalec sam ugotovi (na podlagi 3. a člena ZSPSJ) nastali dolg in ga tudi izplača. O podrobnostih vas bomo sprotno obveščali.

Spoštovani delodajalci, kje je 10.414.069.122 EUR?

Gospodarska zbornica Slovenije poziva, da si moramo pri pokojninskem sistemu naliti čistega vina. Se strinjamo. Zato jo sprašujemo: kje je 10.414.069.122 EUR? Ta znesek je razlika v javnih prihodkih iz naslova socialnih prispevkov zaposlenih in delodajalcev, ki je v veliki večini nastala zaradi prepolovitve delodajalskih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1996.

Objavljamo prispevek SLO/Radio Slovenija kjer ga. Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo pojasnjuje kaj je nadurno delo!

Vsaka ura, ki preseže mesečni delovni čas, še ni nadura
Presežne ure lahko zaposleni koristijo kot proste ure
22. julij 2015 ob 10:27,
zadnji poseg: 22. julij 2015 ob 11:10
Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija

Zaradi obilice opravljenih, vendar še vedno neplačanih nadur je vse več pritožb in groženj s tožbami v javnem sektorju. Toda ali je vsaka ura prek polnega delovnega časa res nadura, ki terja plačilo?

Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo je za Radio Slovenija povedala, da so neplačane nadure res iztožljive, vendar naj ne bo delovno in socialno sodišče prvi korak. "Kadar ima zaposleni kakršen koli zahtevek iz delovnega razmerja, naj bi se prvenstveno obrnil na svojega delodajalca in podal zahtevek," je poudarila Ramšak Peščeva.

Med drugim zato, ker vsaka ura, ki preseže mesečni delovni čas, še ni nadura. Pri zaposlenih, ki delajo osem ur na dan pet dni v tednu, delodajalec nadure pisno odredi. Pri tistih z neenakomernim delovnim časom, kot denimo v primeru medicinskih sester, policistov itd., pa meseci po obremenitvah že sicer praviloma niso enaki. Pomembna je torej izravnava števila ur v pol leta.
"Če posameznik v nekem mesecu opravi več ur, kot je redna delovna obveznost, ni nujno, da je to že avtomatično bila nadura, ker se lahko izravna z manjšo delovno obveznostjo v naslednjem mesecu. Po šestmesečnem referenčnem obdobju pa naj bi ta višek ur, ki po šestih mesecih še vedno ostaja, bile nadure," razlaga.

Presežne ure lahko zaposleni koristijo kot proste in v tem primeru mu po mnenju vrhovnega sodišča pripada samo 30-odstotni dodatek. Lahko pa se prostim dnem odreče in zahteva polno plačilo v vrednosti 130 odstotkov za uro.
Mojca Ramšak Pešec pravi, da je glavni vzrok, da je kljub jasni zakonodaji veliko primerov neplačevanja nadur, to, da ni denarja. "Če je bilo delo opravljeno, ga je treba na tak ali drugačen način plačati," ob tem opozarja Ramšak Peščeva, ki perečo tematiko obilice nadur povezuje tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih in omejitvami pri zaposlovanju.

G. C.

Vlada RS predlaga naslednje ukrepe na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju v letu 2016 v nadaljevanju spodaj:

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:

I. Podaljšajo se sledeči ukrepi iz Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14):

1. Veljavnost plačne lestvice, določene v Zakonu o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/13; ZSPJS-R), se podaljša do vključno 31.12.2016.
Podaljšanje veljavnosti plačne lestvice ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s 5. členom ZSPJS in ne vpliva na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnem znesku ter na višino prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom.
Veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za delo v tujini določenih v Uredbi o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/2013) in veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za opravljanje vojaške službe oziroma službe izven države določenih v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 47/2013) se podaljša do konca leta 2016.
Od 1.1.2017 dalje se uveljavijo vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, uveljavljene s 1.6.2012.
Vsebina te točke se uredi z zakonom in KPJS.

2. Do konca leta 2016 se vrednost plačnih razredov in višine drugih prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom, razen v primerih, določenih s tem dogovorom, in uskladitve vrednosti regresa za prehrano, ne uskladi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom in KPJS.

3. Redna delovna uspešnost se v letu 2016 ne izplačuje.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

4. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2016 izplačuje, kot sledi:
- višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
- kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
- javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2016 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače);
- za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2016 uporabniki proračuna porabijo največ 40% sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Vsebina te točke se uredi z zakonom.

II. Aneks h KPJS se sklene hkrati s tem dogovorom. Aneks vsebuje določbo, da prične veljati z dnem, ko se uveljavijo ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora.
Če ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora, ne bodo uveljavljene s 1.1. 2016, ta dogovor preneha veljati.

III. Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora. Če bi zaradi referendumskih aktivnosti v zvezi s spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora prišlo do uveljavitve zakona po 1.1.2016, se podpisniki tega dogovora zavezujejo, da se takoj začnejo ponovno pogajanja o dodatnih ukrepih za zmanjšanja obsega sredstev za plače in druge stroške dela na področju plač in drugih stroških dela za leto 2016.

Številka:
Ljubljana, dne
EVA:

Spoštovani !

Sporočamo vam, da smo danes po več kot  letu dni od kar je bila zahteva SMO po ustavni presoji že uvrščena na dnevni red Ustavenga Sodišča prejeli  potrditev vloge, ki je vpisana pod opravilno številko U-l-68/14. Po letu dni nas tudi obveščajo, da sodi naša vlogana na podlagi določbe tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) med prednostne zadeve.

V nadaljevanju izvirnik:

ZADEVA: Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in
39/13 - ZPIZ-2)

Pri Ustavnem sodišču ste v imenu Sindikata Ministrstva za obrambo vložili zahtevo za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena ZPIZ-2. Vloga je vpisana pod opravilno številko U-l-68/14. Predlagali ste, naj Ustavno sodišče Vašo vlogo prednostno obravnava.

Sporočam Vam, da sodi Vaša zahteva na podlagi določbe tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) med prednostne zadeve. Ustavno sodišče jo bo obravnavalo po vrstnem redu v okviru istovrstnih prednostnih zadev.

S spoštovanjem.