V državnem zboru so poslanci v torek, 24. novembra 2015, soglasno izglasovali spremembo definicije minimalne plače, s katero se iz nje izločajo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. V sredo, 25. novembra 2015, pa državni svet ni sprejel odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači. To je končna potrditev sindikalnega boja za pravičnejšo definicijo minimalne plače.

Torek, 24. november 2015 in sreda, 25. november 2015, sta bila tako za delavke in delavce, prejemnice in prejemnike minimalne plače, velika dneva! Državni zbor je namreč soglasno potrdil spremembe zakona o minimalni plači, ki smo ga vložile sindikalne centrale s podporo vas, ki ste oddali svoj glas za odpravo krivic in neenake obravnave zaposlenih na minimalni plači, državni svet pa dan kasneje ni sprejel odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači, ki so ga predlagali delodajalci.

S 1. januarjem 2016 bo tako odpravljena neenaka obravnava delavk in delavcev, prejemnic in prejemnikov minimalne plače, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času (ponoči, v nedeljah in na proste dneve po zakonu) in ki so do spremembe zakona prejemali enako plačilo kot tisti delavci, ki dela v teh pogojih niso opravljali. Izplačilo je bilo za vse enako, in sicer 790,73 evrov bruto. Prav tako se s spremembo zakona odpravlja neenaka obravnava zaposlenih znotraj istega podjetja, saj je bil priznan in izplačan dodatek za delo v neugodnem delovnem času le tistim zaposlenim, katerih plača presega minimalno plačo.

V ZSSS smo veseli, da so poslanke in poslanci prepoznali krivico, s katero se soočajo najranljivejši na trgu dela, torej tisti, ki delajo cel mesec, pa zaslužijo tako malo, da morajo dostikrat pomoč iskati še na Rdečem Križu in Karitasu, da sploh lahko preživijo, in da so podprli naš predlog sprememb zakona, kar je z nesprejetjem odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači dan kasneje potrdil tudi državni svet. Ta težko pričakovana sprememba definicije minimalne plače bo delavkam in delavcem olajšala življenje in obenem vsaj delno odpravila neenako obravnavo zaposlenih, prejemnikov minimalne plače.

Ta velika sindikalna zmaga pa ne bila mogoča brez vseh vas, kolegice in kolegi, ki ste oddali podpis za spremembo definicije minimalne plače.

Tako je – skupaj smo zmagali!

Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS

Mag. Andreja Poje
Izvršna sekretarka ZSSS

Objavljamo ZAHTEVO , ki jo je dne 19. 11. 2015 Sindikat Ministrstva za obrambo naslovil na predsednika vlade RS.

Glede na dejstvo, da Sindikat Ministrstva za obrambo ni podpisal Dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2016 zaradi nespoštovanja zahtev iz dopisov, in sicer:

- Dne 15. 4. 2015 smo SMO, SVOZ, SPMO na VRS in MJU ter tudi vam v vednost posredovali Zahteve treh sindikatov do sprememb v ZSPJS, za odpravo anomalij (priloga 1); -
- V avgustu 2015 smo posredovali zahtevo po izstopu iz plačnega sistema (priloga2). -
- Zahteva z dne 02. 10. 2015 za povečanje dodatka za preobremenjenost po 59. členu ZSSlov -

ZAHTEVAMO

- Takojšnje spremembe v ZSPJS in uvrstitve novih dodatkov, kot je opredeljeno v omenjeni zahtevi iz prve alineje (priloga -1 te zahteve);
- Primerljivost plače vojaka s plačo drugih vojakov, ki so članice EU;
- Popravek vseh izkazanih anomalij v dopisu; (priloga -1)
- Uresničevanje zakonskih določil pri delu preko polnega delovnega časa;
- Ureditev načina obračuna potnih stroškov;
- Povečanje dodatka po 59. čl. ZSSlov na 30%;
- Sklenitev kolektivne pogodbe za obrambni resor.

Iz dogovora, ki ga je vlada sklenila s sindikati izhaja, da VRS nima namena zaposlenim v obrambnem resorju zagotoviti spoštovanje vseh specifik obrambnega sistema tudi v plačnem segmentu in jih tako tudi ustrezno ovrednotiti.

Spoštovani predsednik VRS, ponovno se vračamo v čas predčasnih volitev v Državni zbor in odgovorov vaše stranke SMC na vprašanja glede ureditve kaotičnih razmer v obrambnem resorju. Glede na posredovane odgovore s strani vodstva SMC v SMO ugotavljamo, da ste na svojstven način zlorabili zaupanje tistih pripadnikov in zaposlenih v obrambnem resorju, ki so verjeli v vaše poštenje in seveda podane predvolilne obljube ter vam tako kot volivci namenili tudi svoj glas.

Pripadniki SV in zaposleni na obrambnem področju zaradi prepovedi stavke ne moremo izraziti stavkovnih zahtev, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja, kot je to dano velika večina zaposlenih v JS in ki je edini učinkoviti način, da VRS pristopi k uresničevanju zahtev. Ne moremo niti napovedati stavke, predvsem v danem trenutku, kjer je naše delo še tako velikega pomena za RS, in kjer to v tem trenutku lahko počnejo kolegi policisti, ki jih pri njihovih zahtevah tudi podpiramo.

Pri tem vas z vso resnostjo sprašujemo, ali smo morda pripadniki SV in zaposleni na obrambnem področju za vas drugorazredni državljani RS, ki lahko zgolj v protest krivicam in kaotičnemu stanju zapuščamo sistem skozi enostranske odpovedi delovnega razmerja.

Pozabljate, da pripadniki SV in zaposleni na obrambnem področju in tega jim nihče ne more preprečiti, lahko zaradi preobremenjenosti odidejo v bolniški stalež, ali opravičeno ter legitimno koristijo 185. člena ZDR-1, in to ravno v trenutku, ko slovenska država še kako rabi njihovo prisotnost.
Omenjenim legitimnim odsotnostim so se pripadniki SV zaradi čuta odgovornosti in visoke profesionalnosti v dani situaciji v večini odrekali, vendar menimo, da po pridobljenih informacijah na terenu, temu ne bo več tako.
V kolikor VRS ne bo prisluhnila zahtevam sindikata in se z nami sestala najkasneje do 30.11.2015, bo VRS primorana za nastalo situacijo prevzeti polno odgovornost.

Prav tako vas seznanjamo, da v kolikor do dogovora ne pride, bomo pričeli izvajati sindikalne pritiske skupaj s konfederacijami!

Sporočamo pa vam tudi miselnost večine pripadnikov SV: »Nadomestila za prepoved stavke tako ali tako ne prejemamo in na dnu, kjer se nahajamo, nas sankcioniranje, v kolikor se za stavko odločimo, ne more prizadeti, saj nas je velika večina pred tem, da damo odpoved, in še prosili nas bodo, naj vendarle ostanemo v SV.«

Pri dveh, v tem trenutku izredno pomembnih stebrih varnostnega sistema RS (vojska, policija), se vlada RS ne more in ne sme obnašati kot mačeha, kot to počne v danem trenutku, kjer se je pripravljena zaradi dane situacije pogovarjati zgolj s tistim otrokom, ki mu je poprej dovolila več svobode, pri tem pa pozablja, da potrebuje oba otroka, tudi tistega, ki ga zapostavlja.

Spoštovana, seznanjamo vas, da SMO ni podpisal Dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2016. Razloge zaradi katerih nismo pristopili k podpisu omenjenega dogovora smo sicer obelodanili tudi javnosti. V kolikor teh razlogov še ne poznata, vam jih ponovno posredujemo:

- Dne 15. 4. 2015 smo iz strani SMO, SVOZ, SPMO na VRS in MJU ter tudi vam v vednost posredovali Zahteve treh sindikatov do sprememb v ZSPJS, za odpravo anomalij (priloga 1);
- V avgustu 2015 smo posredovali zahtevo po izstopu iz plačnega sistema (priloga2).

Na zgoraj omenjeni zahtevi s strani VRS oz. MJU do danes nismo prejeli odgovora. Ne glede na neodzivnost tako VRS kot tudi MJU smo aktivno sodelovali v pogajalskih procesih v katerih so naše zahteve bile naslednje:

- Takojšnja sprostitev plačne lestvice,
- Regres za vse zaposlene v višini minimalne plače,
- Umestitev novih dodatkov (vidno iz priloge 1)
- Odprava anomalij predvsem v plačni skupini J in tudi v vseh ostalih,
- Sprememba v načinu obračunavanja potnih stroškov.

Iz dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 tako ni razvidna jasna zaveza VRS, ki bi pripomogla k odpravi nepravilnosti in bi pri tem nakazala ustrezne rešitve. Tako menimo, da VRS nima namena, da bi zaposlenim v obrambnem resorju zagotovila spoštovanje vseh specifik obrambnega sistema tudi v plačnem segmentu in jih tako tudi ustrezno ovrednotila.

Spoštovana ministrica pričakovali smo vašo podporo, kot sta jo bila in sta jo še vedno deležna policijska sindikata s strani njihove ministrice.
Ob tem razočarani ugotavljamo, da kljub vašim obljubam podanih na sestanku ob prevzemu dolžnosti ministrice in vse do danes niste naredila zadostnih in prepotrebnih političnih korakov ter nam tako pri naporih za izboljšanje alarmantne situacije na obrambnem področju vsaj javno ponudila polno podporo.
Pozivamo vas, da naše legitimne zahteve do VRS, po takojšnjem izboljšanju stanja zaposlenih na obrambnem področju, vsaj javno podprete.

Prav tako vam sporočamo, da pripadniki SV in zaposleni na obrambnem področju zaradi prepovedi stavke ne moremo izraziti stavkovnih zahtev, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja, kot je to dano veliki večini zaposlenih v JS. Ne moremo niti napovedati stavke predvsem v danem trenutku kjer je naše delo še tako velikega pomena za RS in kot to v tem trenutku lahko počnejo kolegi policisti.

Lahko pa pripadniki SV in zaposleni na obrambnem področju in tega jim nihče ne morete preprečiti, odidejo zaradi preobremenjenosti v bolniški stalež in opravičeno ter legitimno koristijo 185. člena ZDR-1 in to ravno v trenutku ko je vsak pripadnik prepotreben. Omenjenim legitimnim odsotnostim so se do sedaj pripadniki SV zaradi čuta odgovornosti in visoke profesionalnosti v dani situaciji v večini odrekali, čemu pa menimo, da po pridobljenih informacijah na terenu več ne bo tako. V kolikor VRS ne bo prisluhnila zahtevam sindikatov na obrambnem področju bo primorana za nastalo situacijo prevzeti polno odgovornost.

Pri dveh v tem trenutku izredno pomembnih stebrih varnostnega sistema RS (vojska, policija) se vlada RS ne more in ne sme obnašati kot mačeha, kot to počne v danem trenutku, kjer se je pripravljena zaradi dane situacije pogovarjati zgolj z tistim otrokom, ki mu je poprej dovolila več svobode pri tem pa pozablja, da potrebuje oba tudi tistega, ki ga zapostavlja.

Naslovnika:

ga. ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo

genmaj. dr. ANDREJ OSTERMAN, načelnik GŠSV

Sindikat Ministrstva za obrambo SMO predlaganega dogovora ne bo podpisal, ker vlada RS ni spoštovala zahtev obrambnih sindikatov (SMO,SVOZ in SPMO), ki so bile vladi RS posredovane v obliki zahteve.

OBRAZLOŽITEV:

Dne 15. 4. 2015 so SMO, SVOZ in SPMO na VRS in MJU posredovali zahteve za spremembe v ZSPJS, KPJS in KPND oz. za takojšnjo uvrstitev treh novih dodatkov v ZSPJS in odpravo urejevanja plač z uredbo. Nadalje smo posredovali zahtevo za takojšnje določilo višine dodatka za pripravljenost za delo na določenem kraju ter takojšnji ureditvi obračuna potnih stroškov in odpravo vseh podanih anomalij.

Ker odgovora od MJU ni bilo, smo isti sindikati v avgustu 2015 podali zahtevo za  izstop iz plačnega sistema JU. Odgovora na omenjene zahteve do danes nismo prejeli. Kljub zahtevam do VRS za izstop iz enotnega plačnega sistema smo aktivno sodelovali v pogajanjih z VRS glede ukrepov na področju stroškov dela in drugih ukrepov v javnem sektorju za leto 2016 z  jasnimi zahtevami:

- Sprostitev plačne lestvice z 01. 7. 2016, na način, da je rešitev v dogovoru zadovoljiva; - Izplačilo polnega regresa oz. v višini minimalne plače za vse zaposlene, vendar s pripisom, da se z dogovorjeno lestvico ne strinjamo; - Odpravo vseh anomalij, predvsem v J plačni skupini z jasno določenim rokom odprave le teh, in ne, kot je v dogovoru opredeljeno. V dogovoru je namreč zgolj časovna omejitev za zaznavo anomalij, ki so že bile jasno zapisane v omenjeni zahtevi kot tudi v zadnjem dogovoru z VRS; - Skupaj s sindikatom policistov Slovenije SPS nam je sicer uspelo v dogovor vnesti odpravo nepravilnosti glede dodatka za pripravljenost na določenem kraju. Pri čemer je VRS formulirala rešitev iz dogovora zgolj kot odpiranje dodatka za pripravljenost za delo brez natančne obveze po rešitvi.
Vlada je to problematiko že v preteklosti hotela rešiti na način, da zniža dodatek za pripravljenost na domu, čemur so nasprotovali sindikati in je bila tako ureditev dodatka za pripravljenost na določenem kraju zavoljo tega onemogočena; - Realizirati obračunavanje potnih stroškov na podlagi kilometrine, zahtevano višino smo že podali v zgoraj omenjeni zahtevi, ki je za nas sprejemljiva, in sicer v višini 12% cene neosvinčenega motornega bencina 95.

Iz dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 tako ni razvidna jasna zaveza VRS, ki bi pripomogla k odpravi nepravilnosti in bi pri tem nakazala ustrezne rešitve. Zaradi navedenih dejstev SMO dogovora in predlaganih aneksov ne moremo podpisati, saj bi s tem še dodatno škodovali zaposlenim v obrambnem resorju. S prispevanim podpisom bi pri tem podpirali demagoško prakso VRS.

Lahko le še dodamo, da bomo z veseljem sporazum podpisali, vendar šele takrat, ko bo VRS dokazala, da so točke dogovora več kot le črke na belem papirju.

Sindikat Ministrstva za obrambo je prarafiranju dogovora nasprotoval !

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:
I. Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 ne bo brez soglasja s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s tem Dogovorom.
Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje za kršitev. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

Vlada bo v obdobju, za katerega je sklenjen Socialni sporazum, zavezo o pridobitvi soglasja socialnih partnerjev iz točke I Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 spoštovala tudi v primeru, da bi Socialni sporazum predčasno prenehal veljati.

II. Podaljšajo ali delno spremenijo se sledeči ukrepi iz Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14):

1. Veljavnost plačne lestvice, določene v Zakonu o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/13; ZSPJS-R), se podaljša do vključno 31.8.2016.
S 1.9.2016 se uveljavijo vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, uveljavljene s 1.6.2012.

Sprememba vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, ki bo uveljavljena s 1.9.2016, ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s 5. členom ZSPJS in ne vpliva na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnem znesku ter na višino prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom.
Veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za delo v tujini, določenih v Uredbi o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/2013) in veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za opravljanje vojaške službe oziroma službe izven države določenih v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 47/2013) se podaljša do vključno 31.8.2016. S 1.9.2016 se uveljavijo vrednosti nominalnih osnov, kot so veljale pred znižanjem v letu 2013.
Vsebina te točke se uredi z zakonom in KPJS.

2. Do konca leta 2016 se vrednost plačnih razredov in višine drugih prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom, razen v primerih, določenih s tem dogovorom, in uskladitve vrednosti regresa za prehrano, ne uskladi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom in KPJS.

3. Redna delovna uspešnost se v letu 2016 ne izplačuje.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

4. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2016 izplačuje, kot sledi:
višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
kolikor se izpfačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
- javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2016 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače);
za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2016 uporabniki proračuna porabijo največ 40% sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju;
uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

5. Regres za letni dopust za leto 2016 pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:
- do vključno 30. plačnega razreda 790,73 €;
- od 31. do vključno 40. plačnega razreda 696 €;
- od 41. do vključno 50. plačnega razreda 450 €;
- od 51. plačnega razreda in višjega 350 €.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

6. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 izplačujejo v višini 10 %, od 1.7. 2016 do 31. 10. 2016 v višini 15 % in od 1. 11. 2016 do 31.12. 2016 v višini 30 % glede na premijske razrede, veljavne na dan 1. 1. 2013.
Vsebina te točke se uredi v KPND.

III. Ukrepi v obdobju od vključno leta 2017 dalje
O postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019 se vladna in sindikalna stran pogajata v začetku leta 2016, tako da je dogovor sklenjen najkasneje do 30. aprila 2016.

IV. Z zakonom se realizirajo tudi naslednje vsebine:
7. Nadomestilo plače javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom
Nadomestilo plače v višini 80% osnove pripada javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, določena drugače ali višina nadomestila ni določena. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
V tej zvezi se, zaradi zagotovitve enake ureditve za vse, stranke zavodskih in poklicnih kolektivnih pogodb pozove k sklenitvi aneksov.

8. Izplačevanje jubilejnih nagrad
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

9. Posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2
Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni iist RS, št. 96/12, 39/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C,101/13 - ZIPRS1415, 111/13 - ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B in 95/14- ZUJF-C) je lahko v letu 2016 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 evrov.

10. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
(1) V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št 96/12, 39/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odi. US, 111/13-ZMEPIZ-1 in 44/14 - ORZPIZ206).
(2) Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja se lahko sklene za največ eno leto.
(4) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

11. Omejitev števila dni letnega dopusta
(1) Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem pripada v letu 2016 iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem v letu 2016 lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

12. Omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb
V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:
1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja,
2. izvajanje znanstveno raziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,
4. izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,
5. izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.
V. Odprava anomalij plačnega sistema javnega sektorja glede vrednotenja delovnih mest in nazivov
Vladna in sindikalna stran soglašata, da delovna skupina za odpravo anomalij plačnega sistema, imenovana na seji pogajalske komisije, dne 12.10.2015, glede vrednotenja delovnih mest in nazivov, pripravi najkasneje do konca novembra 2015 koncept ustreznega vrednotenja delovnih mest, upoštevaje vse do sedaj sklenjene dogovore med vlado in sindikati, ki vključuje:
metodologijo za identifikacijo anomalij,
opredelitev področij, nosilcev in časovno dinamiko odprave anomalij v plačnih skupinah, razen v tistih, katerih odprava anomalij ni že rokovno in drugače opredeljena v veljavnih sporazumih ali dogovorih z reprezentativnim sindikatom.
Navedeno ni ovira za pogajanja za sklenitev sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v delu, ki se ne nanašajo na odpravo anomalij plačnega sistema glede vrednotenja delovnih mest in nazivov.
Vladna in sindikalna stran soglašata, da bosta skupaj identificirali in opredelili tudi dinamiko odprave vseh ostalih anomalij, ki izvirajo iz kolektivnih pogodb in uredb v javnem sektorju, če bo glede posamezne kolektivne pogodbe ali uredbe doseženo soglasje o tem, da se njena vsebina spremeni.
Vladna in sindikalna stran soglašata, da se upoštevaje vse do sedaj sklenjene dogovore med Vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja kot anomalija plačnega sistema šteje tista pomanjkljivost plačnega sistema, za katero se ugotovi očitno neskladje s primerljivimi delovnimi mesti po plačnih podskupinah. Še posebej to velja za delovna mesta v plačni skupini J in posamezna delovna mesta v drugih plačnih skupinah, kot izhaja iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 z dne 24. 2. 2009.
Vladna in sindikalna stran soglašata, da se bosta na podlagi koncepta za odpravo anomalij glede vrednotenja delovnih mest in nazivov do 31.3.2016 dogovorili za način in dinamiko odprave anomalij plačnega sistema glede vrednotenja delovnih mest in nazivov, razen v tistih, katerih odprava anomalij ni že rokovno in drugače opredeljena v veljavnih sporazumih ali dogovorih z reprezentativnim sindikatom.
VI. Vladna in sindikalna stran soglašata, da se s 1.1.2016 uveljavijo nove uvrstitve delovnih mest, ki so vezane na uvrstitve ODMN, katerih vrednotenje je bilo spremenjeno z Aneksom št. 1 h KPJS in katerih uvrstitev je zaradi načelo enakega plačila za primerljivo delo potrebno zvišati.

VII. Vladna in sindikalna stran soglašata, da se v KPJS uredi drugačno plačilo dodatka za pripravljenost do konca aprila 2016.

VIII. V kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev se drugače uredi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
IX. Aneksa h KPJS in KPND se skleneta hkrati s tem dogovorom. Aneksa vsebujeta določbo, da pričneta veljati z dnem, ko se uveljavijo ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora.
Če ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora, ne bodo uveljavljene s 1.1. 2016, ta dogovor preneha veljati.
X. Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora. Če bi zaradi referendumskih
aktivnosti v zvezi s spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora prišlo do uveljavitve zakona po 1.1.2016, se podpisniki tega dogovora zavezujejo, da se takoj začnejo ponovno pogajanja o dodatnih ukrepih za zmanjšanja obsega sredstev za plače in druge stroške dela na področju plač in drugih stroških dela za leto 2016.
XI. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sindikat Ministrstva za obrambo je dne, 23.10. 2015 na načelnika GŠSV in na državnega sekretarja posredoval zahtevo za pravično plačilo pripadnikov SV, ki opravljajo naloge ob begunski krizi. Pri tem smo s strani ministrice dne 04.11.2015 prejeli naslednji odgovor, ki ga objavljamo v celoti.

Sklep Vlade RS, št. 22500-2/2015-6 z dne 10. 9. 2015 in

Sklep Vlade RS, št. 21400-7/2015/2 z dne 17. 10. 2015

Foto:višji vodnik Ferdo Strgar
Pripadnikom Slovenske vojske, ki opravljajo naloge pomoči Policiji na podlagi Sklepa VRS št. 21400-7/2015/2 z dne 17. 10. 2015 in naloge pomoči Civilni zaščiti na podlagi Sklepa VRS št. 22500-2/2015-6 z dne 10. 9. 2015, se poleg osnovne plače obračunajo tudi dodatki, ki izhajajo iz Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS št. 57/2008, KPJS) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS 68/2007, ZSSloV). Dodatki se obračunajo in izplačajo glede na pogoje v katerih je pripadnik dejansko opravljal delo, ki mu je bilo odrejeno s strani pristojnega nadrejenega.

Delovni čas pripadnikov se začasno prerazporedi na način, da dnevna delovna obveznost ne presega 12 ur dnevno oziroma 56 ur tedensko. Ure iz naslova začasno prerazporejenega delovnega časa, ki presegajo mesečno delovno obveznost, pripadniki izkoristijo kot proste ure ali proste dni v šestih mesecih od nastanka. V kolikor teh presežnih ur v šestih mesecih ne bo mogoče izkoristiti, se po tem obdobju obračunajo in izplačajo kot delo preko polnega delovnega časa (nadure). Kot nadure se obračunajo tudi ure, ko zaradi narave naloge oziroma izrednega dogodka (tj. v primerih izjemnih, nujnih in nepredvidenih nalog), dela ni bilo mogoče končati po opravljenih 12 urah dela dnevno ter ure dela, ki presegajo 56 ur tedensko.
Skladno s pogoji, v katerih pripadniki opravljajo delo, se jim poleg nadurnega dela obračunajo tudi drugi dodatki po Kolektivni pogodbi za javni sektor in sicer:

• nočni dodatek v višini 30% (v času efektivnega dela od 23.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne),
• nedeljski dodatek v višini 75% ali dodatek za delo na praznik v višini 90%,
• dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini 10% za ure dela v šestem oz. sedmem zaporednem delovnem dnevu,
• dodatek za čas pripravljenosti na delo v višini 20% v kolikor je pripravljenost odrejene.

Pripadnikom se za dneve dejanskega izvajanja nalog neposredne pomoči Policiji in Civilni zaščiti, obračuna tudi dodatek v višini 19% osnovne plače na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZSSloV (izvajanje drugih neodložljivih vojaških nalog). Prizadevamo si, da bi ta dodatek povečali.
S spoštovanjem.
                                                                                                                                                                                                                 Andreja Katič ministrica

Na zahtevo SMO ministrici, da zraven že dogovorjenih oblik plačila nemudoma odobrite dvig odstotka, ki izhaja iz 2. in 3. odstavka 59. člena ZSSlov na najvišje možnih 30 odstotkov. Ministrica v odgovoru navaja, da si prizadevajo, da bi ta dodatek povečali.

ZADEVA: ZAHTEVE SMO ZA POVEČANJE PLAČILA

Spoštovani!

Radi bi vas opozorili na dejstvo, da so pripadniki SV pri opravljanju nalog varovanja državne meje, zagotavljanju logistične podpore in urejevanju razmer z begunci prekomerno obremenjeni in naloge opravljajo v izjemno težkih okoliščinah. To, da svoje delo opravljajo z visoko motivacijo, z najvišjo stopnjo odgovornosti in izredno kvalitetno se lahko zahvalimo le njihovim izkušnjam, ki so jih pridobili najprej na urjenjih pred odhodom na mednarodne operacije in misije ter na mednarodnih operacijah v podporo miru ter v ostalih mednarodnih aktivnostih.

Neizpodbitno dejstvo je, kot smo že navedli, da so pripadniki SV pri opravljanju nalog, ki jih izvajajo v času begunske krize, preobremenjeni in te naloge izvajajo v izjemno težkih pogojih, enako kot policisti, cariniki in vsi ostali, ki opravljajo podobne ali tovrstne naloge.
Pri tem se med pripadniki SV že izpostavlja problem ustreznega plačila za opravljene aktivnosti, s katerimi se skupaj z delom postavljajo ob bok kolegom policistom, kar pa za plačilo za delo, na žalost, ne velja.

Zato vas pozivamo, da poleg že dogovorjenih oblik plačila nemudoma odobrite dvig odstotka, ki izhaja iz 2. in 3. odstavka 59. člena ZSSlov na najvišje možnih 30 odstotkov, saj bomo na tak način zagotovili tudi ustrezno plačilo za vse napore, ki jih vložijo pri opravljanju nalog.

Naslovniki:

g. dr. Miro Cerar, predsednik Vlade
g. Borut Pahor, predsednik RS
g. Boris Koprivnikar, minister za MJU
ga. Andreja Katič, ministrica za obrambo
genmaj. Dr. Andrej Osterman, Načelnik GŠSV

Sindikat Ministrstva za obrambo SMO je v dneh begunske krize v podporo ob naporih in z namenom odprave nepravilnosti, obiskal pripadnike SV na najbolj perečih lokacijah: Šentilj, Brežice, Rigonce in Dobova.

O nepravilnostih je SMO obvestil MO kot tudi SV in seveda podal zahtevo, da se nepravilnosti nemudoma odpravijo. Ob tem pa je SMO podal načelniku GŠSV pohvalo v kateri smo zapisali:

»Ob tem naj najprej izrazimo globoko spoštovanje do pripadnikov SV, saj so pokazali visoko motivacijo in željo pomagati pri urejanju razmer, prav tako pa ob izjemnih naporih in obremenitvah profesionalno in požrtvovalno opravljajo naloge, ki so jim naložene, skupaj s kolegi policisti.«

Njihovo delo nam je lahko v ponos !

Dne, 22.10.2015, smo se predstavniki Sindikata Ministrstva za obrambo zaradi številnih klicev, ki so izražali nepravilnosti do pripadnikov SV in v podporo vojakom kot tudi CZ, odpravili na  naslednje lokacije: Šentilj, Brežice, Rigonce in Dobova.

[quote style="modern-light" cite="Pohvala"]Ob tem naj najprej izrazimo globoko spoštovanje do pripadnikov, saj so pokazali visoko motivacijo in željo pomagati pri urejanju razmer, prav tako pa ob izjemnih naporih in obremenitvah profesionalno in požrtvovalno opravljajo naloge, ki so jim naložene, skupaj s kolegi policisti.[/quote]

Njihovo delo nam je lahko v ponos.

Sindikat MO je o ugotovljenih pomanjkljivostih in dejstvih z namenom izboljšanja delovnih pogojev pripadnikov SV na samih lokacijah podal zahtevo tako državnemu sekretarju g. Milošu Bizjaku kot tudi načelniku GŠSV .

Ob tem sta bila opozorjena, z namenom odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti, da v sindikatu ne moremo mimo ugotovljenega dejstva, da v zahvalo po 20 in več urah opravljenega dela premočene in izmučene pripadnike posadimo na tovornjake ter jih posledično v tovrstnih klimatskih pogojih izpostavljamo ne le neudobnim razmeram, temveč tudi morebitnim obolenjem. Med tem pa vojaki lahko le nemo opazujejo, kako se na udobnih avtobusih prevažajo begunci. Poraja se nam vprašanje, ali vojaki niso vredni vsaj toliko spoštovanja, kot ga namenjamo tistim, zavoljo katerih so vojaki na nalogah. Zavedati se moramo, da je begunska kriza situacija, ki je zaradi določenih odločitev sosednjih držav prišla iz obvladljive do nepredvidljive situacije, ki kot taka lahko pomeni, da nam bo sleherni vojak še kako potreben. Ob vsem tem pa nas vseeno preseneča dejstvo, da nihče od vojakov ni želel uveljavljati 185. člena in je, po našem mnenju, s tem izrazil svojo požrtvovalnost tako do soborcev kot tudi do SV in ne nazadnje domovine.

Pri ogledu na terenu je bilo tudi ugotovljeno, da nekateri pripadniki nimajo primernih kot tudi ne zadostnih osnovnih zaščitnih sredstev za vojaka . Prav tako je oprema  za nadzor množic dotrajana in kot taka predstavlja nezadostno zaščito pripadnikom SV.

Državni sekretar kot tudi NGŠSV sta bila opozorjena na zaskrbljenost pripadnikov glede načina plačila izvajanja omenjenih nalog. Pri tem smo ponovno opozorili, da, v kolikor le te ne bodo izplačane korektno, v smislu dela preko polnega delovnega časa (pripadniki SV opravljajo delo že več kot 24 ur skupaj), se bo zaradi napačnega transporta na lokacije in preobremenjenosti zgodilo, da bodo pripadniki pričeli odhajati v bolniški stalež.

V SMO zahtevamo, da se pripadnikom opravi enaki način plačila opravljenih ur kot policistom, kar pomeni, da so vse ure nad osem ur dela izplačajo kot nadurno delo.
Podana je bila tudi zahteva, da se za pripadnike, ki so zaradi dane situacije prekomerno angažirani, zagotovi zadostno število toplih obrokov in napitkov.

Spoštovani !
Na podlagi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je VRS z dne, 19. 10. 2015 posredovala v Državni zbor Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku z ogorčenjem ugotavljamo :

Da Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve pri že dogovorjenih spremembah s socialnimi parterji ni sledilo predlaganim spremembam iz strani SMO, ZSSS, MO in SV in je v predlogu Novele ZPIZ-2B v 7. odstavku 206. člena, predvidevamo namenoma, izpustilo možnost enkratnega dviga sredstev za vojake, ki več niso v službi v MO in so bili v sistemu najmanj 10 let.
Tako smo v SMO ogorčeni nad takšnim početjem, ki jasno nakazuje na eklatantno in sistematično onemogočanje dviga sredstev vojakom zaposlenim za določen čas.

Ponovno poudarjamo, da je bilo zaradi nenehnih groženj SVS po vlaganju tako individualnih tožb kot ustavnih tožb pričakovati reakcijo MDDSZ, ki je zaradi tega v začetku izvrglo iz novele možnost dviga sredstev za vojake in je to storilo tudi tik preden je bila zadeva posredovana v proceduro.
V SMO si bomo do konca sprejetja omenjene spremembe zakona prizadevali, da se zadrži možnost enkratnega dviga sredstev za vojake, ki več niso v službi v MO in so bili v sistemu najmanj 10 let.

V primeru, da nam to ne uspe vas seznanjamo, da vam pri tem ostaja možnost prenosa sredstev iz vašega računa v dodatno zavarovanje (možnost takojšnje rento, ki jo sami določate v višini in časovnem obdobju ob ugodni davčni stopnji) ali uresničevanja pravice do ustreznega dela poklicne pokojnine.

V omenjenem predlogu nam je uspelo doseči, da se z umikom sedanjega 10 odstavka, 413. člena omogoči vsem vojaškim osebam izbira do pravice pri poklicnem upokojevanju ali nadaljevanje dela do pogojev za starostno upokojitev.

Ostale novosti:

- Višina poklicne pokojnine bo najmanj v višini starostne;
- Del neporabljenih sredstev v poklicni pokojnini (zaradi smrti) se deduje (po sedanjem zakonu ne);
- Poklicni upokojenec je izenačen s starostnim upokojencem (med ostalim lahko tudi opravlja malo delo pod istimi pogoji);
- Solidarnostni sklad je namenjen zavarovancem, ki ne bodo imeli dovolj sredstev za poklicno pokojnino razen za zavarovance, ki imajo v svojem zakonu višjo dodano dobo (baletniki, rudarji.....)
- Z ZObr ali ZSSlov se lahko predpiše, da nam delodajalec lahko plačuje dodano dobo (zaradi povišanja odmerne stopnje).

 Naročite se za spremljanje novic !