Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije

Spoštovani!

Na podlagi 85. in 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 1. odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije skupina podpisanih poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z naslednjo točko dnevnega reda:

1. Predlog priporočila Vladi RS v zvezi s socialnim položajem pripadnikov Slovenske vojske

I. Razlogi za sklic izredne seje državnega zbora:

Poslanci smo že spomladi zahtevali izredno sejo o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (SV), saj se stanje na področju obrambe izrazito poslabšuje že vse od leta 2009, ko je bil predsednik Vlade RS prav sedanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Varnostni problemi so še posebej eskalirali v zadnjih letih, saj so vojne na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki povzročile nenadzorovane migracije in to skoraj izključno proti Evropi. Slovenija je postala sestavni del t.i. Balkanske poti, po kateri je več ali manj mimo Schengenskih pravil in ob neuporabi domače zakonodaje v kratkem času prešlo naše meje več kot 500.000 ljudi. V okviru migrantskega toka so Slovenijo prečkali tudi teroristi Islamske države, ki so dokazano sodelovali v terorističnih akcijah znotraj EU.

Na 31. izredni seji DZ, ki se je začela 25. aprila 2016, je bil povabljen tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, predsednik republike Borut Pahor, ki je DZ in vlado opozoril, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti SV. Pozval je, da politika in stroka v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema.

Pred razpravo na seji državnega zbora je odbor državnega zbora za obrambo zavrnil predlog SDS in NSi, naj DZ vlado pozove k zagotoviti dodatnih 46 milijonov evrov za SV. Zavrnjeni sta bili tudi priporočili o tem, da naj ministrstvo za obrambo pripravi strateški pregled obrambe in naj ministrstvo konkretizira vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine s končno operativno zmogljivostjo vsaj v letu 2018.

Kljub opozorilom odgovorni ne storijo ničesar, da bi se katastrofalno slabo stanje v SV v kakršni koli smeri pričelo reševati. Predstavniki »vojaških sindikatov« poleg tega opozarjajo še na nekatere druge anomalije, ki so že dlje časa prisotne v SV: na problematiko upokojevanj, na težavna pogajanja z vlado, problematiko napredovanj, na neurejeno stanje na področju plač znotraj obrambnega sistema ter posledično na številne socialne probleme vojakov.

Priča smo finančni in kadrovski podhranjenosti vojske, vse pogostejša pa so opozorila, da je vojska neustrezno oborožena, da nima zadosti ubojnih sredstev, da njena sestava ni popolnjena,... in nenazadnje, da imajo vojaki neustrezno osebno opremo, kar dejansko vsakodnevno in že v povsem običajnih okoliščinah ogroža njihovo zdravje in varnost. Če pa bi ponovno prišlo do migrantskega vala, pa bi bila ogrožena tudi njihova življenja. Ob tem obstajajo tudi številne druge kršitve človekovih pravic pripadnikom in pripadnicam SV, na kar njihovi sindikati vseskozi opozarjajo.

Konec septembra je v javnost prišla še vest o tem, da naj bi pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske humanitarne pakete dostavljali celo iz tujine. V njih naj bi se nahajale obleke, nogavice, spodnje perilo, paste za zobe, čistila, praški, testenine, konzerve, piškoti, ..., torej večinoma osnovne življenjske potrebščine.

Nedavna novica o humanitarni pomoči pripadnikom SV je tako še ena izmed nedopustnih in žalostnih zgodb, ki se ne bi smele zgoditi. Da morajo slovenski vojaki, ki so odigrali ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, prejemati tujo humanitarno pomoč ob tem, da Slovenija praznuje 25- letnico osamosvojitve Slovenije, je še posebej škandalozno. Ne predsedniku vlade Cerarju, ne ministrici za obrambo Andreji Katič, ne komerkoli drugemu ne more biti v ponos, da je SV edina vojska na evropskih tleh, katere predstavniki prejemajo tujo humanitarno pomoč.

Zaradi navedenega je predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič v torek, 11.10.2016, sklical 41. nujno sejo odbora DZ za obrambo, na kateri se je razpravljalo o tej pereči problematiki. Na seji sta sodelovali tako ministrica za obrambo Andreja Katič kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, udeležili pa so se je tudi predstavniki Sindikata vojakov Slovenije, Sindikata Ministrstva za obrambo, Sindikata vojske, obrambe in zaščite, Sindikata pilotov Ministrstva za obrambo ter predstavniki Zveze slovenskih častnikov.

Žal je na nujni seji Odbora za obrambo koalicija ponovno ovirala razprave, tako da predstavniki vojaških sindikatov niso mogli v polnosti predstaviti problemov, s katerimi se soočajo vojaki.

Naj ob tem samo spomnimo, da je več kot 1200 zaposlenih v SV uvrščenih pod 20. plačilni razred, da je povprečna neto plača vojaka začetnika 700 evrov in da se po desetih letih dela ta znesek povzpne na 840 evrov in da je za humanitarno pomoč tokrat zaprosilo več kot 100 vojakov SV.

Prav tako Državni zbor preko pristojnega delovnega telesa že dlje časa opozarja Vlado RS in MORS na težak socialni položaj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Tako je Odbor za obrambo na seji 21. 1. 2014 skupaj s predstavniki Vlade, ministrom za obrambo, načelnikom Generalštaba SV ter predstavniki reprezentativnih sindikatov razpravljal o socialnem položaju, ki se je v začetku januarja 2014 močno poslabšal.
Da je SV prišla v navedeni položaj, ni samo posledica varčevalnih ukrepov, ki jih je obrambni resor prevzel v času gospodarske in finančne krize. Finančna sredstva, ki so se od nastanka države dalje načrtovala za SV, za njeno opremo in razvoj, za izobraževanje, so se v preteklih dveh desetletjih pogosto prerazporejala za druge namene. Skratka, denar se je najlažje vzel SV in ga dal nekam drugam, ker je bila varnost samoumevna in zagotovljena. Edini napredek je obrambni resor doživel v času prve Janševe vlade, ko so se sredstva za Slovensko vojsko povečala za 200 milijonov €.

Posledica trenutnega katastrofalnega stanja v SV je tudi nikoli izvedena strukturna reforma na Ministrstvu za obrambo, na katerem se je v preteklih dveh desetletjih zaposlovalo zato, da se je na splošno zmanjševala brezposelnost v državi, ne pa za to da bi ta kader služil za podporo in razvoj SV.

Naloga pristojnega delovnega telesa Državnega zbora za področje obrambe je, da pomaga ministrici in načelniku Generalštaba navedeno vprašanje rešiti tako, da se bo v najkrajšem možnem času izboljšal

socialni položaj zaposlenih v SV ter jih s tem tudi motiviral, da bodo svoj poklic in poslanstvo opravljali še bolj zavzeto in odgovorno.

Ob preverjanju, kako navedena vprašanja rešujejo in obravnavajo sorodna delovna telesa v drugih državah, smo zasledili, da so tovrstna vprašanja pogosto predmet obravnave na sejah odborov, pristojnih za obrambo in da zelo hitro najdejo rešitve za odpravo problemov. Seveda pa je pred tem potrebna pripravljenost, da se problemi odpravijo, česar pa s strani Vlade RS trenutno ni zaznati.

Kot primer naj navedemo, da so v nemškem Bundestagu pogosto potekale podobne obravnave o različnih problemih, ki so jih rešili z ustreznimi zakonskimi rešitvami, sklepi ali uredbami Vlade ob sodelovanju Odbora in parlamenta.

Tako so znani nekateri primeri iz preteklih let:

- Zakon o izboljšanju subvencioniranja poklicnega izobraževanja vojakov,
- Zakon o zagotovitvi preskrbnine vojaških družini (Unterhaltssichernug der Sodaten),
- Uredba o pravici do porodniškega dopusta, ki pripada vojaku (Erziehungsurlaub fuer Sodaten),
- Zakon o zmanjšanju osebja na obrambnem področju in v oboroženih silah,
- Zakon o prilagajanju števila uradnikov na področju dejavnosti Ministrstva za obrambo na zmanjševanje oboroženih sil itd...

Skratka, skrb matičnega delovnega telesa zakonodajne oblasti ni samo poročanje odboru in Državnemu zboru o aktualnih vprašanjih obrambne politike ter o vprašanjih, ki se nanašajo na strukturo SV oz. vprašanjih njene politike, povezane z zunanjo politiko države oz. njenim sodelovanjem v mednarodnih misijah. Odbor in Državni zbor morata prisluhniti tudi vsem vprašanjem, ki so problem na področju obrambe in SV ter jih pomagati rešiti.

S sklicem izredne seje želimo doseči, da bo Državni zbor seznanjen z omenjeno problematiko in da se skupaj z Ministrstvom za obrambo in Generalštabom SV najde rešitve, ki bodo peljale h končnemu cilju – sodobni, visoko profesionalni, visoko tehnološko opremljeni, usposobljeni in izobraženi Slovenski vojski, v kateri bo vsaka pripadnica in pripadnik ponosen, da je del obrambno-varnostnega sistema te države.

Ureditev plač in nadomestil ter reševanje socialnih stisk pripadnikov SV pa je predpogoj za dosego gornjih ciljev.

Zaradi zaskrbljujoče problematike v zvezi s socialnim položajem zaposlenih v SV in splošnim stanjem v SV skupina podpisanih poslank in poslancev zahteva, da predsednik Državnega zbora RS v zvezi s predlagano točko dnevnega reda skliče izredno sejo Državnega zbora RS v najkrajšem možnem času.

II. Predlog priporočila Vladi RS za odločanje na seji DZ:

1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS in Ministrstvu za obrambo, da v roku enega meseca pripravi poročilo o socialnem položaju pripadnikov SV in predlaga konkretne rešitve za izboljšanje njihovega socialnega položaja še v letu 2016.

2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da pripravi predlog zakona o odpravi škodljivih posledic nezakonito in neustavno predčasno odpuščenih vojaških oseb.

3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v celoti spoštuje 26. člen Zakona o javnih uslužbencih in zaposlenim na obrambnem področju priznava pravico do kolektivnega dogovarjanja. Pred predložitvijo aktov v postopek za sprejem izven Ministrstva za obrambo z vplivom na delovna razmerja in iz njih izhajajoče naj se pravice uskladi z reprezentativnimi sindikati obrambnega področja.

4. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v roku treh mesecev poroča Državnemu zboru o izvajanju sprejetih priporočil.

III. Obrazložitev:

V luči dejstva, da obstaja realna možnost, da se bo migracijska pot znova odprla, je opisano stanje SV še bolj zaskrbljujoče. Kot je napovedala ministrica za notranje zadeve bo Slovenija v primeru ponovnega odprtja migracijske poti morala sprejeti skrajne ukrepe. Glede na to, da se problematika stanja v SV stopnjuje oziroma ne rešuje in lahko bistveno vpliva na sposobnost zagotavljanja varnosti državljanov, je to vprašanje, ki je širšega državnega pomena. Predlagatelji izredne seje DZ zaradi omenjenih dejstev menimo, da je o problematiki socialnega položaja pripadnikov SV potrebno opraviti razpravo na izredni seji DZ in sprejeti priporočila, s katerimi Vladi RS priporočamo, da se nemudoma loti reševanja problemov, ki so prisotni na področju zaposlenih in stanja v SV.

IV. Predlagamo, da se na sejo Državnega zbora povabi:

- dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade RS,
- Andrejo Katič, ministrico za obrambo,
- načelnika generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja dr. Andreja Ostermana,
- Sindikat vojakov Slovenije,
- Sindikat Ministrstva za obrambo,
- Sindikat vojske, obrambe in zaščite,
- Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo,
- Zveza slovenskih častnikov.

V. Gradivo za obravnavo na izredni seji Državnega zbora

Poleg besedila zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora ter predlaganega priporočila, kot gradivo za obravnavo na seji prilagamo tudi medijske objave.

SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV

Zahteva za sklic se v celoti nahaja na spodnji strani obvestila !

Sindikati javnega sektorja so vladni proti predlog zavrnili pri tem pa zahtevali, da se pogajanj udeleži predsednik vlade RS. S strani vodje vladne pogajalske skupine ministra g. Koprivnikarja smo prejeli odgovor, da je predsednik vlade zaradi pričetka jutrišne stavke zdravnikov slabe volje in da ima pomemben sestanek ter, da se pogajanj s sindikati ne bo udeležil.

Sindikati JS smo se tako bili primorani zaradi nezmožnosti nadaljevanja pogajan VRS, preimenovati v koordinacijo stavkovnih odborov.[pullquote align="right"]Boris Koprivnikar je napovedal, da bodo na vladni strani zdaj razmislili, kako zagotoviti, da bodo že sprejete zaveze udejanjili in obenem zagotovili stabilne javne finance. Vlada bo po njegovih besedah morala na vsak način ublažiti sprostitev ukrepov, ki bi brez dogovora sledila prihodnje leto, "ker si ta trenutek ne more privoščiti prek 200 milijonov dodatnega stroška". "Ko je bilo treba dokapitalizirati NLB v višini 200 mil so ravno javni uslužbenci z nižanjem plač nosili breme te dokapitalizacije "[/pullquote]

Vladni proti predlog 07.11.2016:

1. Regres v višini 1000 eur za tiste z najnižjimi plačami - vlada RS zavrnila

2. Glede anomalij že podan proti predlog z današnjega dne (popravek dikcije glede PUO)
3. Spremembe vrednosti PR glede na napoved BDP vladaRS zavrnila
4. Začetek pogajanj o odpravi varčevalnih ukrepov po ZUJF vladaRS zavrnila
5. VRS vztraja, da je dogovor o varovalki vezan na sprejetje zadnjega vladnega predloga glede sproščanja ukrepov in podajajo naslednji proti predlog:

1. Regres za LD: + 55 za tiste, ki še nimajo regresa v višini minimalne plače
2. Umik ukrepa glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi javni uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev

V javnem sektorju prejema minimalno plačo več kot deset tisoč zaposlenih, med njimi so zaposleni v MO in SV . Minimalna plača v javnem sektorju ni nič manj boleča od minimalne plače v zasebnem sektorju, zato bo protestni shod izraz skrajnega nezadovoljstva tudi vseh drugih delavk in delavcev, ki delajo, a so revni in si ne morejo privoščiti najosnovnejših življenjskih dobrin.

O odpravi anomalij zaposlenih v javnem sektorju v »J« plačni skupini, vlada RS noče slišati nič, ves ta čas pa si zatiska oči vsakič ko sindikati odpremo to ključno vprašanje odprave anomalij.
Leta 2009 je bilo prvič v dogovoru s sindikati dana zaveza VRS, da bodo neustrezna vrednotenja delovnih mest (anomalije) odpravljena , vlada pa do danes kljub temu, da še vedno potekajo pogajanja cinično zavaja češ, da bo VRS anomalije odpravila.

Nesporno pri tem je dejstvo, da v rebalansu proračuna za leto 2017 in tudi za leto 2018 ni niti evra za odpravo anomalij ali neustrezno vrednotenih delovnih mest v javnem sektorju.
Nedopustno je tudi dejanje g. Koprivnikarja, ki zavaja slovensko javnost, da so se plače v JS javnih uslužbencev v zadnjih dveh letih v povprečju zvišale za 1.000 € zato je tudi opravičeno ogorčenje zaposlenih v JS.

Zaposlene v plačni skupini »J« v MO in SV tako vabimo, da se pridružijo vodstvu SMO na mirnih protestih pred VRS v četrtek, 3. novembra, ob 12. uri !

Dne 22. 9. 2016 je pri MDDSZ nadaljevala z delom delovna skupina na upokojevanja in poklicna upokojevanja. Izhajajoč iz ZPIZ-2 in ZPIZ-2B je delovna skupina pričela z delom na uredbi za določitev meril in kriterijev za uvrščanje poklicev in delovnih mest v sistem poklicnega upokojevanja. Čeprav so delovna mesta v SV u sistem poklicnega upokojevanja uvrščena na podlagi zakona (ZObr in ZSSlov) bi analize in spremembe v sedanjem sistemu lahko imele posledice tudi na delovna mesta v SV. Namen Uredbe je sicer določiti merila in kriterije na podlagi katerih bi se lažje določali poklici ali delovna mesta znotraj poklica za vključitev v sistem poklicnega upokojevanja, kakor tudi za izključitev iz sistema poklicnega upokojevanja. Hkrati se bo opravil izbris vseh poklicev ali delovnih mest, ki več ne obstajajo.

Po zaključku dela v delovni skupini, bo svojo oceno poddal tudi ESS in potem gre v proces sprejemanja na vladi.

Usklajevanje pokojninskega načrta je trenutno na odboru SODPZ. Za pozitivno mnenje je potrebna večine članov odbora. Vlada ima 4 predstavnika, delodajalci (gospodarstvo) 3 člana in zavarovanci 4 člana. Ne smemo pozabiti, da so predstavniki vlade enako predstavniki delodajalca za javni sektor. Po obravnavi na odboru bo pokojninski načrt posredovan na ESS. Po sprejetju na ESS ga potrdi ministrica pristojna za delo, družino in enake možnosti. Pokojninski načrt naj bi pričel veljati s 01. 01. 2017.

Sindikati smo na današnjem usklajevanju zavzeli nekatera stališča zlasti pa:

• - Ne bomo dopustili nižanje prispevne stopnje,
• - Zahtevali bomo zmanjšanje letne premije za KAD,
• - Zahtevali bomo enak status poklicne pokojnine, kot jo ima starostna in onemogočanje zaračunavanja stroškov nakazila pokojnine iz strani KAD,
• - Pri dokupu dodane dobe iz sredstev ODPZ enak davčni status, kot ga ima pokojnina,
• - Možnost izbire višine poklicne pokojnine v primeru, da zavarovanec ima več sredstev, kot je minimalno potrebno,
• - Zahtevamo, da se del donosnosti za polnjenje solidarnostnega sklada, izdvaja le na sredstva po sprejetju pokojninskega načrta in ne na vsa sredstva za individualnem računu.

Spoštovani člani SMO !

V zadnjem času smo deležni veliko klicev s strani članov kot tudi nečlanov, ki potrebujejo  brezplačno pravno pomoč. Brezplačna pravna pomoč je članom SMO je zagotovljena  v okviru članstva v  Sindikatu Ministrstva za obrambo.

Za poenostavitev postopkov vam ponovno podajamo usmeritve in sicer:

Na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. posredujte naslednje podatke v kolikor potrebujete pravno pomoč in sicer :

Vljudno vas naprošamo, da dano usmeritev upoštevate, saj bomo tako pohitrili postopke in vam tako v najkrajšem možnem času zagotovili pravno pomoč.

Vse tiste pripadnike in zaposlene v MO, ki pa še niso člani in bi želeli pridobiti brezplačno pravno pomoč pa vabimo , da se včlanijo na naslovu: http://sindikatmors.si/zaupniki/izjava , ker je le to pogoj za brezplačno pravno pomoč.

S strani FINANČNE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE - Generalnega finančnega urada smo pravkar dobili odgovor na podano vprašanje s strani SMO:

Ali se dvig sredstev iz sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja SODPZ šteje kot prejeti dohodek iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let in zadostuje dohodninski odmeri kot povprečenje ne glede ali je za dvig sredstev sprožen sodni spor ?

V nadaljevanju objavljamo celotni odgovor FURS-a z namenom podaje transparentne in kredibilne informacije glede možnosti uveljavitve POVPREČENJA pri dohodnisnki napovedi ob upoštevanju, da je pripadnik dvignil sredstva iz SODPZ.

Prejeli smo vaš dopis, v katerem sprašujete, ali se dvig sredstev iz sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja šteje kot prejeti dohodek iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let in zadostuje dohodninski odmeri kot povprečenje ne glede ali je za dvig sredstev sprožen sodni spor.

V nadaljevanju vam FURS pojasnjuje.

Enkratno izplačilo sredstev v obliki izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu zavarovanca poklicnega zavarovanja se davčno obravnava kot drug dohodek po 6. točki 18. člena ZDoh-2, od katerega se ob izplačilu obračuna in plača akontacija dohodnine stopnji 25 %.
Izplačilo odkupne vrednosti se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni, in sicer v letu prejema dohodka.
Izplačilo odkupne vrednosti ureja sedmi odstavek 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, ki določa: »Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.«

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-153/14-18, U-I-123/15-15 odločilo, da je avtentična razlaga 206. člena ZPIZ-2 v neskladju z Ustavo, kar pomeni, da bodo zavarovanci, ki so najmanj 10 let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine, imeli pravico zahtevati, naj se jim sredstva, ki jih imajo na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku, čeprav jim pogodba o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo še ni prenehala.

Po Zakonu o dohodnini - ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine.[pullquote align="right" class="template-style"]" Navedena določba se torej ne uporablja pri drugih dohodkih po ZDoh-2, tudi če so ti izplačani za več let ali na podlagi sodne odločbe."[/pullquote]
Za dohodek obdavčen z dohodnino se šteje tudi izplačilo odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se v skladu z 9. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 obdavči kot drug dohodek. Davčna osnova je doseženi dohodek, od katerega se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %.

V skladu s 109. členom ZDoh-2 je letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. Glede na navedeno se v letno davčno osnovo enkratno izplačilo odkupne vrednosti, ki se šteje za drugi dohodek po ZDoh-2, všteva v celotnem znesku, in sicer v letu, v katerem je bilo izplačilo izvršeno.
Na podlagi prvega odstavka 120. člena ZDoh-2 se povprečenje uporablja za dohodke iz delovnega razmerja, izplačane za pretekla leta na podlagi sodne odločbe. Po tej določbi se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let - po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Navedena določba se torej ne uporablja pri drugih dohodkih po ZDoh-2, tudi če so ti izplačani za več let ali na podlagi sodne odločbe.

S spoštovanjem,

Pripravila: Dušanka Uhan, podsekretarka

Jana Ahčin, generalna direktorica

Kot smo vam obljubili in šele po posredovanju URGENCE vam, vam posredujemo odgovore na bistvena vprašanja glede dviga sredstev iz SODPZ  v povezavi z 206. členom, 5 odstavkom , ki smo jih danes prejeli s strani MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI !

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) smo prejeli vašo prošnjo za odgovore na postavljena vprašanja v zvezi z uveljavitvijo pravice do enkratnega dviga sredstev poklicnega zavarovanja.

1. Ali bo, po dvigu sredstev opravičenca iz SODPZ, delodajalec moral še naprej vplačevati sredstva na račun opravičenca ODPZ oz. KAD-a in ali bo ta sredstva v skladu z veljavno zakonodajo opravičenec še lahko koristil ;

Odovor !

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15; v nadaljevanju: ZPIZ-2) za primer, ko vojaška oseba uveljavi pravico do enkratnega dviga sredstev, ne določa, da delodajalec ni več dolžan plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Glede na to, da je obveznost plačila prispevkov z poklicno zavarovanje vezana na opravljanje dela na delovnem mestu za katerega je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, morajo delodajalci tudi v primeru enkratnega dviga sredstev vojaške osebe, še naprej plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.
Z plačili prispevkov za poklicno zavarovanje po uveljavitvi pravice do enkratnega dviga sredstev, zavarovanec pridobi pravice iz poklicnega zavarovanja, ki izhajajo iz vplačila teh prispevkov.

2. Ali se poleg dodane dobe iz poklicnega zavarovanja (po letu 2001) briše tudi dodana doba iz naslova zavarovanja s povečanjem oz. benficirana doba (do leta 2001);

Odgovor !

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

2. Z uveljavitvijo pravice do enkratnega dviga sredstev zavarovanci izgubijo vse pravice iz naslova poklicnega zavarovanja. Tako nimajo pravice do dodane dobe iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2) in dodane dobe iz poklicnega zavarovanja po ZPIZ-2.
Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem (beneficirana delovna doba), pa se zavarovancem, ki so uveljavili pravico do enkratnega dviga sredstev poklicnega zavarovanja, še vedno upošteva v okviru uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v okviru poklicnega zavarovanja pa se takšna doba upošteva le v primeru, če zavarovanec naknadno pridobi dodatne nove pravice iz naknadno novo vplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje.

3. Ali država RS jamči za sredstva na individualnem računu zavarovanca ODPZ.

Odgovor!

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

3. Jamstvo Republike Slovenije v okviru poklicnega zavarovanja je določeno v 207. členu ZPIZ-2 v katerem je določeno, da v primeru, ko je nad upravljavcem sklada začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen v pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Jamstvo za sredstva na osebnih računih zavarovancev poklicnega zavarovanja s strani Republike Slovenije z ZPIZ-2 ni določeno.

S spoštovanjem,
dr. Andraž RANGUS
GENERALNI DIREKTOR

Najugodneje je biti zavarovan pri Vzajemni

Prednosti sklenitve dopolnilnega zavarovanja pri Vzajemni:

• smo največja specializirana zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji in imamo dolgoletne izkušnje pri izvajanju zdravstvenih zavarovanj.
• Imamo najnižjo premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 26,79€ pri plačilu z odtegovanjem od osebnega dohodka ali plačilu preko trajnika.
• brezplačna vključitev v program Varuh zdravja
• številne ugodnosti:

Paket Dobrodošlice

Poleg najnižje premije vam Vzajemna ob sklenitvi
zavarovanja podari darilno kartico SPAR v
vrednosti 25€.

Z brezplačno včlanitvijo v program Varuh zdravja
prejmete še: - majico
- darilni bon 10% za zavarovanje Tujina (letno)
- dobroimetje 15€ za katerokoli zavarovanje Vzajemne, razen PZZ inTujina (letna premija nad 70€)

Ugodnosti za člane Varuha so redno objavljene na spletni strani: https://www.vzajemna.si/sl/ugodnosti/ugodnosti/

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki:
- Natalija Zupančič, tel.št.:031 248 311, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- Denis Pungerčar, tel.št.: 051 675 393, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Je oblika zdravstvenega zavarovanja, s katerim se zavarujejo zaposleni za določene težje bolezni. Poleg otrok zaposlenih, ki so avtomatično vključeni v zavarovanje, se lahko zavarujejo tudi partnerji zaposlenih.

Sklenitev zavarovanja je enostavna, saj ob izpolnitvi določenih pogojev zaposlenim ni potrebno odgovarjati na vprašanja o zdravstvenem stanju.

Kdo se lahko zavaruje?

Redno in pogodbeno zaposleni pri zavarovalcu od vključno 18. do dopolnjenega 64. leta starosti, ki so ob vključitvi v kolektivno zavarovanje delovno aktivni.

Trajanje zavarovanja

Kolektivno zavarovanje težjih bolezni se sklepa za obdobje enega (1) leta.

Začetek jamstva

Jamstvo se začne ob 00.00 dneva po poteku šestih (6) mesecev od dneva začetka zavarovanja (čakalna doba).

Obseg kritja

Standardno kritje 5.000,00 EUR:
• rak,
• srčni infarkt,
• možganska kap

Višina premije je odvisna od starosti in zavarovalne vsote. Informativna premija 2,91 EUR vključuje davek od prometa zavarovalnih poslov ter je izračunana ob predpostavki, da se v zavarovanje vključi 40 zaposlenih. Končna premija se izračuna na podlagi končnega seznama vključenih oseb in bo navedena na generalni polici, ki jo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe podpiše sklenitelj.

Za več informacij smo vam na voljo:
- Natalija Zupančič, tel.št.: 031 248 311, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,
- Denis Pungerčar, tel.št.: 051 675 393, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..