Dne 21. 6. 2022 je na GŠSV potekal sestanek z reprezentativnimi sindikati v MO in načelnikom GŠSV.

Glede plačila pripravljenosti za delo za pripadnike v času straže in plačilo za opravljanje drugih oblik dela, v povezavi s Sodbo Vrhovnega sodišča RS VII lps 196/2018 z dne 1. 2. 2022 je načelnik GŠSV podal naslednjo informacijo o situaciji, povezani s plačilom pripravljenosti pri opravljanju stražarske službe:

* V pripravi je akt MO, ki bo opredelil poplačilo za preteklo obdobje. Trenutno je akt v usklajevanju na Državnem odvetništvu.

Predstavnik SK J-1 je predstavil možnosti (proces) izvedbe plačila vsem pripadnikom, ki so v preteklem petletnem obdobju opravljali stražarsko službo, katere proces je zahteval tudi pripravljenost na delo na določenem kraju. Izvedba poplačila, podobno kot v primeru presežnih prerazporejenih ur, bo možna.

Temeljila bo na dejanskih okoliščinah, ki bodo črpane iz dnevnikov varovanj (predpisanih dokumentov) in evidence delovnega časa ARDČ. Proces zajema in obdelave podatkov do izplačila bo trajal cca 6 mesecev. K procesu se bo pristopilo po izdaji ustreznega akta MO (odredbe).

Dne dne 22. 6. 2022 je na MO potekal prvi sestanek z reprezentativnimi sindikati v MO in ministrom za obrambo g. Marjanom Šarcem.

Med drugim je bilo izpostavljeno tudi vprašanje plačila pripravljenosti za delo za pripadnike v času straže in plačilo za opravljanje drugih oblik dela, v povezavi s Sodbo Vrhovnega sodišča RS VII lps 196/2018 z dne 1. 2. 2022.

* Državni sekretar g. Rudi Medved je glede sistemske ureditve plačila vojakov, ki izvajajo stražo pojasnil, da potekajo dogovori znotraj strokovnih služb ministrstva na vseh nivojih in GŠSV ter Državnega odvetništva RS. Iščejo se tudi možnosti, da se pripadnikom, ki so iz naslova plačila pripravljenosti po sodbi Vrhovnega sodišča vložili zahteve za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja oziroma tožbo, izvedejo poplačila za pet let nazaj. Z vsemi podrobnostmi pa se mora še seznaniti.

V SMO ugotavljamo, da na podlagi izdanega akta GŠSV z dne 30. 06. 2022 Standardni operativni postopek – SOP št. 11-0019, ki v 13 točki opredeljuje plačilo pripravljenost na delovnem mestu GŠSV še vedno ni pristopil k sistemski realizaciji Sodbe Vrhovnega sodišča RS VII lps 196/2018 z dne 1. 2. 2022 v povezavi s sodbo EU sodišča.

KLIKNITE! Navodila PRIPADNIKOM SV kako pristopiti uveljavitvi izplačila na sodišču !

S strani pooblaščenih odvetniških pisarn sindikata Ministrstva za obrambo smo na Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DOdv) naslovili poziv po skupnem sestanku v luči sodbe Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 196/2018 z dne 1. 2. 2022 glede plačila za čas pripravljenosti na določenem kraju (straža in drugo) na katerem bi poskušali najti (sistemsko) mirno rešitev spora.

Iz DOdv odgovarjajo:

Da ob upoštevanju pristojnosti DOdv, določene z Zakonom o državnem odvetništvu, ocenjujejo, da DOdv nima pristojnosti oziroma pooblastila, da bi se sestal s pooblaščenci SMO z namenom sistemske mirne rešitve spora, kot je to predlagano. V luči predhodno omenjene sodbe VSRS vidimo vlogo DOdv bodisi v smislu pravnega svetovanja ministrstvu pri sprejemu sistemskih sprememb oziroma mirne rešitve spora bodisi v smislu pravnega zastopanja v individualnih delovnih sporih. S tem namenom je bila na DOdv tudi ustanovljena delovna skupina, ki GŠSV-ju v okviru svetovalne funkcije podaja stališča glede dilem.

DOdv je zaradi navedenega poziv SMO po skupnem sestanku odstopil v reševanje MO.

V kolikor še niste naš član vas vabimo, da se nam pridružite:

Danes dne 31.03.2022 smo s strani MO prejeli ponoven odgovor, ki ga ob koncu sporočila objavljamo v celoti.

Iz podanega odgovora je tako razvidno, da si MO kupuje čas, saj oškodovani pripadniki zaradi petletnega zastaralnega roka in odlašanja MO po podaji konkretnega zahtevanega odgovora iz meseca v mesec izgubljajo na svojih terjatvah iz delovnega razmerja. Odgovor MO je tako moč razumeti, da ministrstvo očitno noče ali ne razume sodbe Vrhovnega sodišča RS  in  ne bo samo pristopilo k odpravi nastalih krivic ter, da bodo za dosego pravice pripadnikov potrebne tožbe.

V kolikor še niste naš član vas vabimo, da se nam pridružite:

ODGOVOR MO

Zadeva: Ponoven poziv k poravnavi - odgovor

Zveza: Vaš dopis z dne 28. 3. 2022 (št. IRDG 101-2/2022-35)

Spoštovani,

prejeli smo vaš ponovni poziv k poravnavi, izhajajoč iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018 z dne 14. 3. 2022 v povezavi s sodbo EU, da se uporabijo določila 3.a člena ZSPJS in da se ugotovi razlika ter da se vsem oškodovanim zaposlenim v SV in MO za zadnjih 5 let nemudoma izplača razlika od 20 % oz. 50 % do 100 % za pripravljenost na določenem kraju-delovnem mestu, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V nadaljevanju navajate, da so vam znana tudi stališča Državnega odvetništva RS glede sistemske ureditve navedene problematike - plačilo razlike tako za obdobje zadnjih petih let za nazaj, kot tudi za sistemsko plačevanje ustrezne višine za naprej.

V zvezi z zgoraj navedenim ponovno pojasnjujemo, da ima predmetna odločitev Vrhovnega sodišča RS učinek le v konkretnem primeru in kot smo vas že seznanili z dopisom št. 101- 2/2022-34 z dne 23. 03. 2022, bo citirana sodba, ki je v korist tožeči stranki tudi v kratkem realizirana.

Pojasnjujemo, da se z Državnim odvetništvom RS še nadalje usklajuje vsebina oziroma vprašanje, kako sistemsko pristopiti k vrednotenju straže. Ko bo glede navedenega sprejeta končna odločitev, boste z njo seznanjeni, kot tudi vsi ostali sindikati reprezentativni na področju obrambe.

S spoštovanjem,

Dne 28.3.2022 smo v SMO posredovali ponoven in zadnji poziv k poravnavi razlike od 20 % oz. 50 % do 100 % za pripravljenost na določenem kraju - delovnem mestu oškodovanim zaposlenim v SV in MO za zadnjih 5 let.

V pozivu (, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti) MO z vso resnostjo pozivamo, da skladno z načeli ekonomičnosti in dobrega gospodarjenja, predvsem pa racionalnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem, stori tako, kot to terja sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS ter kot izhaja iz mnenja Državnega odvetništva RS. Rok za podajo odločitve MO, povezane z našim pozivom je do srede 30. 03. 2022 v nasprotnem bomo pričeli z masovnim vlaganjem tožb.

V kolikor še niste naš član vas vabimo, da se nam pridružite:

Kliknite in izpolnite spletno pristopno izjavo

Postopek:

Preko spletnega obrazca podate zahtevo za brezplačno zastopanje odvetnika. Po oddaji zahteve boste prejeli na vaš podani e naslov sporočilo s povezavo na pooblastila odvetnikov v kraju (Celje, Ljubljana). Pooblastila izpolnite z modrim pisalom in original preko pisemske pošiljke posredujte na naslov, kjer ste izbrali odvetnika (Celje, Ljubljana naslovi se nahajajo v sporočilu, ki ga prejmete).

Odvetniki vas bodo kontaktirali in bodo, takoj ko sprejmejo vaše pooblastilo (original po pošti) od MO zahtevali posredovanje vaših plačilnih list za zadnjih 5 let oz. 60 mesecev, na podlagi katerih bodo izdelali izračun višine razlike za podajo  konkretiziranega zahtevka na pristojno sodišče.

ZADEVA: Ponoven poziv k poravnavi

ZVEZA:

A/ naš dopis z dne 15. 3. 2022, Poziv k poravnavi

B/ vaš odgovor z dne 23. 03. 2022, Poziv k poravnavi – pojasnilo št. 101-2/2022-34

Spoštovani,

prejeli smo odgovor MORS na našo podano zahtevo iz zveze, v kateri smo vas pozvali, da izhajajoč iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018 z dne 14. 3. 2022 v povezavi s sodbo EU, uporabite določila 3.a člena ZSPJS in da sami ugotovite razliko ter vsem oškodovanim zaposlenim v SV in MO za zadnjih 5 let nemudoma izplačate razlike od 20 % oz. 50 % do 100 % za pripravljenost na določenem kraju - delovnem mestu, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ministrstvo je na enak način pred nekaj leti obračunalo in izplačalo razliko tudi za t. i. PDK ure.

Znana so tudi stališča Državnega odvetništva RS glede sistemske ureditve navedene problematike – plačilo razlike tako za obdobje zadnjih petih let za nazaj, kot tudi za sistemsko plačevanje ustrezne višine za naprej.

Naj vas seznanimo z dejstvom, da so pooblaščeni odvetniki SMO samo v nekaj dneh prejeli več kot 1.500 zahtev članov za vložitev tožbe glede omenjene odločitve Vrhovnega sodišča RS, zahteve pa tudi še naprej prihajajo.

Vsled navedenega dejstva vas kot vodstvo MO z vso resnostjo pozivamo, da skladno z načeli ekonomičnosti in dobrega gospodarjenja, predvsem pa racionalnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem storite tako, kot to terja sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS ter kot izhaja iz mnenja Državnega odvetništva RS.

Hkrati pozivamo, da nam do srede 30. 03. 2022 sporočite vašo odločitev, povezano z našimi pozivi. V nasprotnem bomo članstvo seznanili, da ministrstvo očitno noče in ne bo samo pristopilo k odpravi nastalih krivic in da bodo potrebne tožbe. V tem primeru bodo pooblaščene odvetniške pisarne SMO od ministrstva terjale predložitev mesečnih urnih list ter plačilnih list za zadnjih 5 let, nato pa masovno vlagati individualne tožbe na pristojna delovna in socialna sodišča. To bo seveda dodatno in povsem po nepotrebnem obremenilo davkoplačevalski denar, o čemer bomo seznanili tudi pristojne institucije, ki bdijo nad porabo javnih sredstev.

Na vaš odgovor na žalost ne moremo čakati dlje, saj oškodovani pripadniki zaradi petletnega zastaralnega roka in morebitnega odlašanja zahtevanega odgovora iz meseca v mesec izgubljajo na svojih terjatvah iz delovnega razmerja.    

Lep pozdrav!

V vednost:

• VLADA RS – PREDSEDNIK VRS, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO – MNISTER, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Dne 23.03.2022 smo s strani MO prejeli odgovor na našo podano zahtevo, v kateri smo  izhajajoč iz sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018 z dne 14. 3. 2022 v povezavi s sodbo EU sodišča, pozvali tako Vlado RS, MJU in MO, da uporabi določila 3.a člena ZSPJS v zvezi z izplačilom razlike od 20% oz. 50% do 100% za pripravljenost na določenem kraju-delovnem mestu. Prav tako smo jih pozvali, da sami ugotovijo nastale razlike v izplačilu za zadnjih pet let in vsakemu zaposlenemu v MO-SV  ugotovljeno razliko nemudoma izplačajo.

MO tako v odgovoru na naš poziv med drugim navaja, da trenutno potekajo usklajevanja z Državnim odvetništvom RS glede sistemske obravnave navedene problematike. (celotni odgovor MO je objavljen na koncu tega sporočila)

V kolikor še niste naš član vas vabimo, da se nam pridružite:

Postopek:

Preko spletnega obrazca podate zahtevo za brezplačno zastopanje odvetnika. Po oddaji zahteve boste prejeli na vaš podani e naslov sporočilo s povezavo na pooblastila odvetnikov v kraju (Celje, Ljubljana). Pooblastila izpolnite z modrim pisalom in original preko pisemske pošiljke posredujte na naslov, kjer ste izbrali odvetnika (Celje, Ljubljana naslovi se nahajajo v sporočilu, ki ga prejmete).

Odvetniki vas bodo kontaktirali in bodo, takoj ko sprejmejo vaše pooblastilo (original po pošti) od MO zahtevali posredovanje vaših plačilnih list za zadnjih 5 let oz. 60 mesecev, na podlagi katerih bodo izdelali izračun višine razlike za podajo  konkretiziranega zahtevka na pristojno sodišče.

Številka: 101-2/2022-34

Datum: 23. 03. 2022

Zadeva: Poziv k poravnavi - pojasnilo

Zveza: Vaš dopis z dne 15. 3. 2022

Spoštovani,
prejeli smo vaš dopis, citiran v zvezi, s katerim pozivate, da izhajajoč iz sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018 z dne 14. 3. 2022 v povezavi s sodbo EU sodišča za človekove pravice, uporabimo določila 3.a člena ZSPJS. Nadalje navajate, da citirani člen določa, da državni organ pri ugotovitvi preveč ali premalo izplačane plače JU, zadevo uredi skozi odločbo organa. Pozivate nas, da ugotovimo nastale razlike v izplačilu za zadnjih pet let vsakemu zaposlenemu na v MO-SV in ugotovljeno razliko nemudoma izplačamo. Citirani poziv ste naslovili tudi na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo.

Uvodoma pojasnjujemo, da smo prejeli sodbo VSRS opr. št. VIII Ips 196/2018, ki se nanaša na izplačilo za delo v času straže pripadnika Slovenske vojske. Poudarili bi, da gre v konkretnem primeru za individualni delovni spor in da bo citirana sodba v kratkem realizirana.

Obveščamo vas tudi, da trenutno potekajo usklajevanja z Državnim odvetništvom RS glede sistemske obravnave navedene problematike.

S spoštovanjem,

Tone Slak

državni sekretar

Poslano: – naslovniku na e-naslov,

– Vlada RS na e-naslov, (v vednost),

– MJU na e-naslov, (v vednost),

– SPMO na e-naslov,  (v vednost),

– SVS na e- naslov, (v vednost),

– SVOZ na e-naslov,  (v vednost).

Sindikat Ministrstva za obrambo je dne 15.03.2022 naslovil poziv k poravnavi nastalih krivic kot izhaja iz nadaljevanja:

VLADA RS – PREDSEDNIK VRS
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO - MINISTER
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO - MNISTER ZADEVA: POZIV K PORAVNAVI
Spoštovani,
Izhajajoč iz sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018 z dne 14. 3. 2022 v povezavi z sodbo EU sodišča , vas pozivamo da uporabite določila 3. a. čl. ZSPJS. Citirani člen določa, da državni organ pri ugotovitvi preveč ali premalo izplačane plače JU, zadevo uredi skozi odločbo organa. Kot ste v preteklosti, na tej podlagi zaposlene pozivali k odpravi ugotovljene napake zaradi preveč izplačane plače vas pozivamo, da ugotovite nastale razlike v izplačilu za zadnjih pet let vsakem zaposlenem v MO-SV in ugotovljeno razliko nemudoma izplačate.

Dejstvo, da ste ne tej podlagi zaposlenem izplačevali prenizko nadomestilo za opravljeno delo, sta ugotovila EU in vrhovno sodišče. Ker razpolagate z vsemi potrebnimi podatki ne vidimo razloga, da zadevo ne bi rešili, kot smo zahtevali. Torej ugotovite nastalo razliko zaradi premalo izplačane plače za vse zaposlene in jim nemudoma te razlike izplačate.

Predlagana rešitev bo preprečila nepotrebno porabo davkoplačevalskih finančnih sredstev za sodne postopke. Lep pozdrav

Kot smo že poročali dne 16.07.2021 o pozitivni odločitvi Evropskega sodišča v prid vojakom, ki je odločalo, ali se za pripadnike SV ure pripravljenosti na delovnem mestu vštevajo v delovni čas.

EVROPSKO SODIŠČE BO 15. JULIJA ODLOČALO, ALI SE ZA PRIPADNIKE SV URE PRIPRAVLJENOSTI NA DELOVNEM MESTU VŠTEVAJO V DELOVNI ČAS

ZNANA JE ODLOČITEV EVROPSKEGA SODIŠČA, KI JE ODLOČALO, ALI SE ZA PRIPADNIKE SV URE PRIPRAVLJENOSTI NA DELOVNEM MESTU VŠTEVAJO V DELOVNI ČAS

Vrhovno sodišče RS (VS RS)  se je odločilo zaradi pojavljanja večjega števila tožb pripadnikov SV v tej smeri, da  bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), med drugim je Sindikat MO o tem že dobil ugodno sodbo v letu 2019, takrat pa je o smiselno podobnih vprašanjih sprožil tudi prvi postopek po Zakonu o kolektivnih tožbah. 

Vrhovno sodišče RS (VS RS)  je na podlagi odločitve Evropskega sodišča tako odločilo, da  bodo pripadniki SV v prihodnje za pripravljenost v službi  morali prejeti plačilo v višini 100% urne postavke osnovne plače in ne 20%, oziroma 50% po Kolektivni pogodbi za javni sektor. Za zadnjih pet let pa bodo pripadniki v kolikor se odločijo  lahko šli v tožbo za razliko od že plačane pripravljenosti do plačila v višini 100% urne postavke.

Sindikat ministrstva za obrambo bo med drugim pozval MO, da skladno z  ZSPJS ugotovi nastale krivice pripadnikov SV na podlagi predmetne odločitve Vrhovnega sodišča RS in jih nemudoma samostojno odpravi.

Ne glede na omenjeno zahtevo pa predlagamo, v kolikor se boste za tožbo odločili, da izpolnnite spodnji E obrazec in odvetniki vas bodo kontaktirali ter vam podali vse potrebne informacije za vložitev tožbe.

V kolikor še niste član SMO pa vas vabimo, da se včlanite. Kliknite in izpolnite spletno pristopno izjavo

Spoštovani!

Kot smo že poročali se je Vrhovno sodišče RS (VS RS)  odločilo zaradi pojavljanja večjega števila tožb v tej smeri, da  bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), med drugim je Sindikat MO o tem že dobil ugodno sodbo v letu 2019, takrat pa je o smiselno podobnih vprašanjih sprožil tudi prvi postopek po Zakonu o kolektivnih tožbah. VS RS je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se je sklicevalo na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Dne 15.07.2021 je Sodišče EU javno objavilo svojo odločitev bistvene povzetke objavljamo v nadaljevanju:

Povezava na odločitev Sodišče EU Sodba sodišča EU, številka C-742/19 z dne 15. 7. 2021

Sodišče EU o uporabi Direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) na področju vojaške dejavnosti

 Poudarki:

• vsakdanje delo v vojaški službi nima posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale običajnemu načrtovanju delovnega časa, vse dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo
• obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, je šteti za delovni čas
• obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, se lahko plača drugače, kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

O čem je Sodišče EU odločalo

Sodišče EU je sodbo izdalo glede dveh vprašanj slovenskega Vrhovnega sodišča, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,
- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma) oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas.

Predhodni postopek v RS

podčastnik slovenske vojske, je od februarja 2014 do julija 2015 opravljal „stražarsko službo“ neprekinjeno sedem dni na mesec. Med to službo, ki je zajemala tako obdobja, v katerih je moral opravljati dejanski nadzor, kot tudi obdobja, v katerih je moral le biti na razpolago svojim nadrejenim, je bil  dosegljiv in ves čas prisoten v vojašnici, v katero je bil razporejen.

Ministrstvo za obrambo je menilo, da je treba kot delovni čas za vsak tak dan „stražarske službe“ šteti le osem ur, tako da je  za teh osem delovnih ur izplačalo redno plačo, za preostale ure pa le dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 % osnovne plače.

Tožba, ki jo je vložil  podčastnik in s katero je predlagal, naj se mu kot nadure izplačajo ure, ko med „stražarsko službo“ ni opravljal nobenega dejanskega dela za svojega delodajalca, ampak je moral biti na razpolago svojim nadrejenim, je bila zavrnjena na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Presoja Sodišča EU: uporaba direktive

Sodišče je specifično v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo vojaške osebe, poudarilo zlasti, da dejavnosti, ki so povezane z upravno službo, vzdrževalno službo, službo za odpravo škode, zdravstveno službo ter s službami za ohranjanje javnega reda in pregon kršitev, kot take nimajo posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale vsakršnemu načrtovanju delovnega časa, pri katerem bi se upoštevale zahteve, ki jih narekuje Direktiva 2003/88, vsaj dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo.

Sodišče pa je, nasprotno, presodilo, da se navedena direktiva ne uporablja:

• za dejavnosti vojaških oseb in zlasti za njihovo stražo, kadar te dejavnosti potekajo v okviru začetnega usposabljanja teh oseb, operativnega urjenja ali operacij, ki vključujejo vojaško posredovanje oboroženih sil, ne glede na to, ali se te operacije stalno ali občasno odvijajo znotraj ali zunaj meja zadevne države članice;
• za vojaške dejavnosti, ki so tako posebne, da zanje sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni primeren;
• kadar je razvidno, da se vojaška dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo;
• kadar bi se uporaba te direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede.

Presoja Sodišča EU: plačilo

Na drugem mestu je Sodišče poudarilo, da je treba ob predpostavki, da se Direktiva 2003/88 v obravnavanem primeru uporablja, obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, šteti za delovni čas. Vendar ker način plačila delavcev za obdobja razpoložljivosti za delo spada na področje uporabe nacionalnega prava, in ne Direktive 2003/88, ta direktiva ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

Priporočilo za člane

Na podlagi podane odločitve Sodišča EU bo tako Vrhovno sodišče RS, v reviziji sprejelo odločitev. Takoj ko bo znana razsodba Vrhovnega sodišča RS, vas bomo o tem obveščali in vam podali nadaljnje usmeritve ter vas usmerili na pravno pomoč, zato vas, naprošamo, da nas spremljate.

Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije je bilo v letu 2019 izpostavljeno pravno vprašanje, ali lahko pripadnik SV zahteva izplačilo ur, ko je bil v pripravljenosti na delo na delovnem mestu, kot plačilo nadur. V SMO menimo, da upravičeno zahteva mesečno razliko med izplačanimi urami pripravljenosti za delo (v višini 20 % ume postavke osnovne plače), in da se ti zneski za te ure pripravljenosti, obračunajo v višini 130 % ume postavke osnovne plače (to je v višini vrednosti nadure), saj mora biti ves čas prisoten na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu.

Vrhovno sodišče RS se je odločilo, da bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU). Tako je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se sklicuje na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Direktiva 89/391/EGS, ki ureja uvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, v drugem odstavku 2. člena določa, da se direktiva ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite, neizogibno nasprotujejo.

Ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Delovni in socialni oddelek) meni, da iz dosedanje sodne prakse SEU ni razvidno povsem jasno stališče o tem, ali se glede na 1. člen Direktive 2003/88/ES (in v povezavi z Direktivo 89/311/EGS) 2. člen te Direktive uporablja tudi za delavce, ki (glede na formulacijo našega zakona - ZObr) delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe v mirnodobnem času je zahtevalo od SEU, da odgovori na izpostavljeni pravni vprašanji, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju, oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,

- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma), oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas?

O zgoraj navedenih bistvenih vprašanjih bo SEU izdalo odločitev v četrtek, 15. julija 2021. V SMO pričakujemo, da bo odločitev SEU v korist tako pripadnikom SV, kot tudi vsem ostalim zaposlenim na obrambnem področju, o čem vas bomo tudi takoj in sproti obveščali.

Postopki SMO v primeru pozitivnega razpleta odločitve SEU:

V SMO bomo pozvali MO, da pristopi k odpravi krivic in da povrne zaposlenim ustrezno razliko v plači. V primeru, da se MO ne bo odzvalo, bomo oškodovane člane SMO pozvali, da pristopijo k individualnim delovnim sporom in jim nudili vso potrebno pravno pomoč.

Prijavite se na spremljanje novice