Novi zakon o obrambi odvisen od sindikatov
SLOVENIJA / OBRAMBA
Sindikati z obrambnega področja so pridobili mnenje ministrstva za javno upravo, da morajo sodelovati pri usklajevanjih ob pisanju novega krovnega zakona o obrambi. Poleg zaostritve v dialogu sindikati napovedujejo protestni shod vojakov pred vlado in parlamentom.
/ Dejan Karba
Trenutna obrambna ministrica Andreja Katic je z napovedjo, da bo tako napisala kot uskladila novi obrambni zakon, zelo resno zagrizla v temeljno težavo Slovenske vojske (SV), to je v njeno ujetost med zastareli krovni zakon, posledično neuporaben zakon o službi v SV in zakon o javnih uslužbencih. Novi obrambni zakon je že napisan in znotraj ministrstva strokovno usklajen, predstavljen je bil že tudi prejšnjim ministrom za obrambo in zainteresirani strokovni javnosti. Amandmajev, s katerimi so zadnji na povabilo ministrstva prispevali h korekciji predloga zakona, ni veliko, zato je z ministrstva neuradno že mogoče slišati, da bo težko pričakovan novi obrambni zakon pod streho še letos.
Že napisan zakon so predstavili tudi sindikatom z obrambnega področja; kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo (MORS), so z vsemi
štirimi sindikati na področju obrambe (SVS, SMO, SVOZ, SPMO) redno vzdrževali dialog: »Prizadevali smo si za konstruktivno sodelovanje, saj nismo zavrnili prav nobenega vsebinskega dialoga, tudi obravnav zakonskih rešitev ne.«
Sindikatov ne priznavajo za partnerje
Gvido Novak (SVS) in Marjan Lah (SMO) zatrjujeta, da ni tako. »Več kot polovica zaposlenih v obrambnem sistemu je včlanjenih v sindikate in ministrstvo jim redno odreka pravico do kolektivnega dogovarjanja, s tem ko jih ne priznava za socialne partnerje,« pravi Novak in dodaja: »Preden je ministrstvo napisalo novi obrambni zakon, bi moral biti dosežen dogovor s socialnimi partnerji, torej s sindikati. Še toliko bolj, ker vojaki ne smemo stavkati. Dogovora seveda ni bilo.« Podobno meni tudi Lah: »Poudariti moram, da je do spoštovanja socialnega dialoga prišlo prepozno oziroma šele po mnenju ministrstva za javno upravo (MJU), ki je bilo posredovano tudi vladi.«
MJU se pri svojem mnenju izpred dvajsetih dni sklicuje na peti odstavek 26. člena zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ministrstvu za obrambo pa nalaga, da mora »mnenje sindikata upoštevati oziroma sindikate povabiti k usklajevanju«. Na MORS pravijo, da to tudi nameravajo storiti, a so za danes načrtovano usklajevanje s sindikati, ki so ministrstvu že poslali svoje - negativno - mnenje o predlogu novega zakona, na predlog sindikatov prestavili na prihodnji teden.
Združeni sindikati z obrambnega področja vztrajajo pri tem, da naj se iz novega obrambnega zakona izloči vsa delovnopravna materija, ki naj se po sklenjenem dogovoru z njimi uredi drugje oziroma v noveliranem zakonu o službi v SV. Sindikati zahtevajo tudi »odpravo vseh anomalij na obrambnem področju, ki so se nakopičile od osamosvojitvene vojne«.
Novak in Lah konstruktivnega dialoga z ministrstvom ne pričakujeta.
»Kot po navadi, nas bodo tudi to pot odpravili zgolj s poročilom o tem, kako smo se pogovarjali, upoštevali pa nas kljub mnenju MJU seveda spet ne bodo,« pravi Novak in napoveduje protest. »Po 25 letih države bo to prvič, ko bo slovenski vojak stal na protestih,« dodaja Lah. Kot smo izvedeli neuradno, bodo vojaški sindikati skupaj s pripadniki SV, ki bodo oboroženi s kartonastimi puškami protestirali pred vlado, krenili tudi pred parlament, kjer bodo predsedniku parlamentarnega odbora za obrambo Žanu Mahniču izročili poziv, naj zaradi tega, ker na MORS zmeraj naletijo na gluha ušesa, nemudoma skliče izredno sejo odbora za obrambo.
Odnos urejen le s podzakonskimi akti Slovenija je sicer ena redkih držav članic Nata, ki razmerja med vrhovnim poveljnikom in oboroženo silo ureja zgolj s podzakonskimi akti. Medtem ko v aktualnem, 22 let starem in štirikrat dopolnjenem zakonu o obrambi najdemo celo poglavje o totalni obrambi, pa v krovnem zakonu slovenskega obrambnega sistema nikjer ne najdemo vprašanja o zagotavljanju profesionalizacije, kadrov, celostne oskrbe pripadnikov...
Obrambni zakon od parlamenta, če ga ta želi popraviti, zahteva dvotretjinsko podporo, zaradi česar so nad prenavljanjem zakona obupali prav vsi obrambni ministri zadnjih vlad. Morda je še najdlje prišla obrambna ministrica devete (Pahorjeve) vlade Ljubica Jelušič, a tudi ona je ostala le pri strateškem pregledu obrambnega resorja (SPOR), ki ga potem javno ni upala niti predstaviti.
Glavne novosti
predloga zakona o obrambi
• Posodobljena in dopolnjena je obrambna terminologija.
• Poenostavljen je proces priprave obrambnih načrtov.
• Nova je opredelitev ukrepov kriznega odzivanja.
• Obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge so ločene.
• Določena so izjemna pooblastila SV pri varovanju državne meje.
• Dopolnjena je ureditev pogodbene vojaške službe.
• Povišanje v činu se izvede avtomatično ob razporeditvi na višjo dolžnost.
• Čin brigadirja je opredeljen kot generalski čin.
• Področje dosedanje civilne obrambe je opredeljeno kot nevojaški del obrambnega sistema.
