Kdo odda vlogo za uveljavljanje vzdrževanih članov, do kdaj je potrebno oddati vlogo in kako ter kam, si lahko preberete v naslednjem članku...

Kdo lahko odda vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov?

Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane vložite

• zavezanci za dohodnino, ki med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
• zavezanci, ki ste olajšavo med letom uveljavljali, ampak želite te podatke spremeniti.

Do kdaj je potrebno oddati vlogo?

Vlogo morate oddati najkasneje do 5. 2. 2016.

Tega roka ne smete zamuditi, saj drugače ta olajšava pri sestavi informativnega izračuna za leto 2015 ne bo upoštevana.

Če ta rok zamudite, morate počakati na informativni izračun dohodnine, ter nato zoper ta izračun podati ugovor (Ugovor zoper informativni izračun dohodnine - kliknite tu).

Kje dobiti vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane?

Vlogo za vzdrževane družinske člane dobite tu: Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015

Kam je potrebno oddati vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane?

Podpisano vlogo je potrebno oddati po pošti ali osebno na pristojni finančni urad oziroma izpostavo (kjer ste vpisani v davčni register).

Seznam finančnih uradov (kliknite tu).

Vlogo lahko oddate tudi prek sistema eDavki.

Za katere družinske člane lahko uveljavljate posebno olajšavo?

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje:

Lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Vnuk, če imate pravico do posebne olajšave od enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če skrbite zanj na podlagi sodbe sodišča, ter druga oseba, če skrbite zanj na podlagi sodbe sodišča.

Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačujete zanj.

Isto velja tudi za zunajzakonskega partnerja, s katerim živite najmanj eno leto v življenjski skupnosti.

Razvezani zakonec, če je zavezanec zanj po razvezi dolžan plačevati preživnino.

Starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno) in živijo z Vami v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in Vi krijete stroške teh storitev. Pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji Vašega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

Član gospodinjstva, ki sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (če je le-ta pretežni del Vašega dohodka), če ta nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od 2.436,92€ in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.

Bolj podroben opis, kdo ja lahko vzdrževani družinski član najdete tu: FURS.

Kdo se šteje kot vzdrževani otrok?

1. Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti.

2. Otrok do 26. leta starosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
• ni zaposlen,
• ne opravlja dejavnosti, in
• nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno). Štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.

3. Otrok nad 26. letom starosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji
• ni zaposlen,
• ne opravlja dejavnosti, in
• nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno). Štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini,
• na študij se je vpisal do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

4. Otrok ne glede na starost, če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno).

5. Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

• ima pravico do dodatka za nego v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
• ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne glede na starost.

Kaj če je otrok prijavljen na drugem naslovu?

V primeru, da partnerja ne prebivata skupaj (nista prijavljena na istem naslovu), lahko starš uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževanega člana tudi za otroka, ki je sicer prijavljen na drugem naslovu kot on (denimo, če je otrok prijavljen pri materi).

Kako velja za otroka, ki se rodi sredi leta?

V primeru, da se otrok rodi v sredini leta (denimo novembra), lahko starš uveljavlja posebno olajšavo vključno z mesecem, ko se je otrok rodil. V tem primeru tako za meseca november in december.

Kaj če se partnerja ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo?

Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.

Pri tem si lahko pomagata tudi s testnim izračunom dohodnine.

Če se partnerja ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu partnerju polovica olajšave.

Spoštovani !

Na podlagi danih informacij predstavnika pravne službe GŠSV na skupnem sestanku med predstavniki MO- GŠSV in SMO, ki se nanašajo na poravnave iz naslova neizkoriščenega tedenskega počitka na MOM, vas obveščamo sledeče: predstavnik pravne službe GŠSV je pojasnil, da je nastala nova pomembna okoliščina pri obravnavanju navedene problematike v mesecu decembru 2015, in sicer :

• Vrhovno sodišče je na seji 10. 12. 2015 sprejelo Sklep VIII DoR 80/2015-7, s katerim je v istovrstnem sodnem sporu dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožena stranka (RS/MORS/SV) v okoliščinah obravnavanega primera tožeči stranki zagotovila ustrezen počitek. Ministrstvo za obrambo se bo o učinkih oziroma posledicah slednje odločitve Vrhovnega sodišča na sklepanja poravnav posvetovalo z DPRS in nato sprejelo morebitne nadaljnje zahtevane ukrepe.

Na podlagi omenjene informacije in podane uradne izjave na spletni strani MO z dne 20. 10. 2015,

http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7549/ ,

v kateri MO navaja, da pristopa k poravnavam glede zahtevkov iz naslova pravice do tedenskega počitka v mednarodnih operacijah in misijah. Hkrati pojasnjuje sledeče:

»Ministrstvo za obrambo bo najprej pristopilo k poravnavam v tistih primerih, kjer imajo pripadniki že odprte tožbe na pristojnih sodiščih. Nadaljevalo bo s sklepanjem izvensodnih poravnav s pripadniki, ki bodo oziroma so na Ministrstvo za obrambo že vložili zahteve za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, in sicer vse z namenom, da se tovrstni spori čim prej razrešijo.«
Ne glede na dogovor, ki je bil dosežen med SMO in MO glede pristopa k poravnavam, so strokovni organi v možnost poravnav posegli enostransko.

V sled podanih informacij s strani pravne službe GŠSV so tako vse izvensodne poravnave ustavljene in vam v izogib zastaranju podajamo naslednjo usmeritev:

Vsi člani, ki ste že vložili zahtevo za varstvo pravic  in tisti ki še niste in vam grozi 5 letni zastaralni rok, ki se šteje od dneva vrnitve iz MOM, lahko podate na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. zahtevo za brezplačno pravno pomoč. Napotili vas bomo na vam najbližjo pooblaščeno odvetniško pisarno SMO, ki bo na podlagi vašega pooblastila podala tožbo na pristojno delovno in socialno sodišče.

Na omenjeni e-naslov posredujte naslednje podatke:

POGAJALSKA SKUPINA
SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Datum: 14. 1. 2016

IZJAVA ZA JAVNOST

Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je na seji 14. 1. 2016 izrazila ogorčenje nad razvejano domačijsko dejavnostjo na 15 fakultetah ljubljanske univerze glede neupravičenega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost predvsem vodilnim delavcem. Ocenjujemo, da gre za namerno zlorabo. Zato morajo vsi odgovorni na vodilnih položajih, ki so dodatek prejeli, vrniti vsa sredstva z obrestmi vred. Nastopi in opravičevanja v javnosti zlasti s strani ministra za finance in ministrice za izobraževanje, zakaj in na kakšen način se je izplačeval dodatek za stalno pripravljenost, so žaljivi do delavk in delavcev zasebnega in javnega sektorja, ki so v petih letih privarčevali 1,5 milijarde evrov na področju plač in drugih prejemkov.

Zato omenjenim posameznikom izrekamo nezaupanje in se pridružujemo pozivom k ugotavljanju individualne odgovornosti vodilnih tako na fakultetah kot v vladi in na ministrstvih.

Zaradi takšnega ravnanja zahtevamo, da se izvedejo ustrezni postopki ugotavljanja (tudi kazenske) odgovornosti. Ker so navedeni nosilci funkcij v ministrstvih tudi socialni partnerji, nimajo več kredibilnosti za vključevanje v pogajanja s sindikati, jih pozivamo k odstopu.

Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja
Drago Ščernjavič, vodja

V letu 2015 smo vas večkrat obveščali o poteku usklajevanj glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2B). S 1. januarjem 2016 je pričel veljati ZPIZ-2B. Do uveljavitve je prišlo po težkih pogajanjih, ki so se zaključila 15. decembra 2015 . Novela zakona je bila 24. decembra 2015 objavljena v Uradnem listu RS, št. 102/2015 povezava: https://www.uradni-list.si/1/content?id=124603#!/Zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-Zakona-o-pokojninskem-in-invalidskem-zavarovanju-(ZPIZ-2B).

SMO je kot član ZSSS v celoti sodeloval v usklajevanjih glede sprememb omenjenega zakona. Ves čas usklajevanj pa so potekala tudi usklajevanja med obrambnimi sindikati SMO, SVOZ in SPMO, ob tem pa je bila bela nit usklajevanj ugodnejše upokojevanje vojaških oseb ter zadržanje pravice enkratnega dviga sredstev. Z odločnim vztrajanjem in tehtnimi argumenti smo ob podpori ZSSS in vodstva SV ter MORS v pogajalskem procesu pri teh spremembah uspeli.
Novela zakona prinaša novosti na področju poklicnega zavarovanja in neposredno vpliva tudi na pogoje upokojevanja vojaških oseb. Namen sprememb in dopolnitev pokojninske zakonodaje je bil natančnejša določitev pravic in njihovo izvajanje.

Najpomembnejše novosti za vojaške osebe pa prinašajo naslednje spremembe:

- 7. odstavek 206. člena ZPIZ-2b, ki je bil po obravnavi na VRS tako rekoč skoraj zbrisan, vendar smo ga kasneje z amandmaji in podporo SV in MORS uspeli zadržati. Vojaške osebe, ki jim preneha delovno razmerje na obrambnem področju imajo sledeče možnosti:
• Enkraten dvig sredstev iz osebnega računa SODPZ;
• Prenos v dodatno pokojninsko zavarovanje in takojšnje izplačevanje mesečne rente;
• Koriščenje teh sredstev ob uveljavitvi poklicne pokojnine (ko bo zavarovanec imel pogoje za poklicno upokojitev po ZPIZ-2B);
• Varčevanje in prenos sredstev v mesečno rento, ko bo zavarovanec imel oz. začel koristiti starostno pokojnino.

- 5. odstavek 413. člena, ki tudi vojaškim osebam daje pravico do izbire pri koriščenju poklicne pokojnine (do sedaj te izbire vojaške osebe nismo imeli). Tudi tu smo imeli polno podporo SV in MORS.

Ravno spremembe, ki smo jih uspeli s podporo uveljaviti za vojaške osebe, si štejemo za največji uspeh, saj bi prvotno predlagane spremembe oz. izbris obeh odstavkov vojaške osebe postavile v slabši položaj, kot je to bilo po ZPIZ-2.

Bistvene spremembe, ki neposredno vplivajo na poklicno upokojevanje vojaških oseb, so:

- Oblikovanje solidarnostnih rezerv, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin (po aktuarskih izračunih bi bili lahko upravičenci do teh sredstev vojaške osebe, ki so se v SV zaposlili po letu 2001),
- izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada (do zdaj je moral vsak zavarovanec sam uveljavljati pravico do poklicnega zavarovanja),
- določil se je postopek za pregled (revizijo) delovnih mest s pravico do poklicnega zavarovanja in obvezno vključitev v sistem poklicnega zavarovanja,
- natančneje se določa pogoje poklicne upokojitve in prejemanja poklicne pokojnine (preprečevanje možnih zlorab; za vojaške osebe, ki celo (ali skoraj celo) delovno kariero delajo na delovnih mestih s statusom vojaške osebe se nič ne spreminja, medtem ko se pogoji nekoliko zaostrujejo za posameznike, ki so bili manj časa vključeni v poklicno zavarovanje);
- poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine (ki bi jo imel zavarovanec po 40 let pokojninske dobe) povečane za stroške zdravstvenega zavarovanja in upravljavca sklada.

Za vsa dodatna pojasnila nam posredujte vprašanja na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. .

V SMO se zahvaljujemo za vašo podporo in zaupanje.

VODSTVO SMO

Sindikati javnega sektorja si že od leta 2009, ko je bil z Vlado RS sklenjen dogovor o dvigu plač nekaterih, zlasti najnižje vrednotenih orientacijskih delovnih mest v javnem sektorju (čistilk, voznikov, kuharjev, vratarjev in telefonistov), prizadevamo za uskladitev tudi ostalih primerljivih, najnižje vrednotenih delovnih mest v javnem sektorju, z omenjenimi delovnimi mesti.
Kljub temu, da Vlada ni v celoti izpolnila zavez iz dogovora s sindikati iz leta 2014, smo sindikati dogovor za leto 2016 podprli. Na eni strani zaradi dejstva, da se je končno pristopilo k postopni odpravi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, in na drugi strani zaradi nekaterih konkretnih zavez Vlade, med katerimi je kot eno ključnih potrebno izpostaviti prav dvig najnižje vrednotenih delovnih mest v javnem sektorju za en plačni razred s 1.1.2016. Večina zaposlenih na teh delovnih mest je danes pod ravnijo minimalne plače.

V pogajanjih o tem, na kakšen način omenjeno uskladitev izvesti, sta se soočila vladni in sindikalni predlog, med katerima je po vladnih izračunih razlike za približno 300.000 EUR, skupna vrednost uskladitve pa bi po zadnjem sindikalnem predlogu pomenila strošek v proračun v višini 1.300.000 EUR na letni ravni. To bi približno 8.200 najbolj socialno ogroženim zaposlenim v javnem sektorju na najnižje vrednotenih delovnih mestih vsaj malo izboljšalo materialni položaj. V primerjavi z več sto milijonskimi učinki dogovora s sindikati javnega sektorja so omenjene finančne posledice praktično zanemarljive, na ta način pa bi bil poravnan dolg do teh zaposlenih, katerih plače bi se glede na spremembo orientacijskih delovnih mest morale dvigniti že leta 2009.

Glede na to, da vladna stran ni imela mandata za sprejem sindikalnega predloga, v sindikatih javnega sektorja izražamo pričakovanje, da bo le-tega pridobila na seji Vlade RS v četrtek, 10.12.2015. Prepričani smo, da bo le tako Vlada lahko izpolnila eno od ključnih zavez iz nedavno sklenjenega dogovora s sindikati javnega sektorja. Kakršni koli odmiki od uskladitve uvrstitev delovnih mest, ki so predmet sindikalnih predlogov in jih je potrebno uskladiti z spremenjenimi uvrstitvami orientacijskih delovnih mest ter kakršni koli časovni odmiki od rokov, opredeljenih v dogovoru, bi po prepričanju sindikatov pomenili kršitev dogovora in popolno porušenje že tako načetega zaupanja med Vlado in sindikati javnega sektorja, medtem ko bi izpolnitev dane zaveze pomenila dobro popotnico za že dogovorjena pogajanja v prihodnjem letu.

V sindikatih javnega sektorja zato pozivamo Vlado RS, da sprejme sindikalni predlog glede uskladitve predlaganih delovnih mest v javnem sektorju z že davno dogovorjenimi uvrstitvami orientacijskih delovnih mest in zaradi neznatne razlike v finančnih posledicah vladnega in sindikalnega predloga ne ustvarja konflikta z omalovažujočim odnosom do sklenjenega dogovora in do svojih zaposlenih, zlasti tistih z najnižjimi plačami.

Drago Ščernjavič Branimir Štrukelj
Vodja pogajalske skupine SJS Vodja pogajalske skupine KSJS

Spoštovani !

Zaradi vse večjega števila klicev pripadnikov SV z vprašanjem ali se res ukinja možnost, da zavarovanec, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku.

Pojasnjujemo !

Usklajevanja med socialnimi partnerji za spremembe v ZPIZ-2 so potekala slabe dve leti. V zadnjem letu so ta usklajevanja bila zelo intenzivna in so rezultirala s spremembami oz. novelo k ZPIZ-2. V procesu usklajevanja so sodelovali:

- MDDSZ (povezovalci in predstavniki delodajalcev v JS),
- Sindikalne centrale (ZSSS, KS90, PERGAM, ALTERNATIVA, ZRSS, KSJS) in
- Predstavniki delodajalcev (realni sektor).

Po končanih usklajevanjih je predlog ZPIZ-2B sprva končal na ESS in šele po usklajenosti na ESS je bil posredovan v vladno proceduro. Poleg že zapisanih sprememb v naših podanih obvestilih je vlada hotela po usklajenosti na ESS bistveno spremeniti dve izredno pomembni spremembi v škodo pripadnikov SV in sicer:

1. Izbris možnosti dviga sredstev vojakom, ki so ostali brez službe in so bili najmanj 10 let v službi kjer je VRS zapisala: Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanje. "
2. Izbris še veljavnega 10. odstavka 413. člena, po katerem je vojaških osebam v letu, ko izpolnijo pogoje za poklicno upokojitev prenehalo delovno razmerje.

Po intenzivnem usklajevanju SMO s predstavniki SV in MO, in s podporo SVOZ-a ter SPMO skupaj z naštetimi sindikalnimi centralami nam je uspelo zagotoviti dve bistveni spremembe v Noveli ZPIZ-2B za pripadnike SV in sicer:

1. Tudi ZPIZ-2B daje možnost dviga sredstev vojaškim osebam pod pogojem, da jim preneha delovno razmerje in so bili najmanj 10 let v službi vendar se pri tem morajo odpovedati pravice do poklicne pokojnine (v ZPIZ-2B je to 7. odstavek 206. člena) v ZPIZ-2 je 206. člen 5 odstavek;
2. Z dodatnim amandmajem v 413. členu je zagotovljeno, da tudi pripadniki SV lahko izbirajo ali se bodo poklicno upokojili, ali pa delali do pogojev za starostno upokojitev (v ZPIZ-2B je to 5. odstavek 413. člena).

Oba amandmaja so predlagali: MORS, SV, ZSSS, SMO, KS90, SPMO in SVOZ, ki so bili upoštevani v vloženih amandmajih koalicije. Žal v usklajevanjih, kot tudi pri predlogih amandmajev SVS in njihova sindikalna centrala ni sodelovala.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo obravnavan v DZ po skrajšanem postopku z upoštevanimi amandmaji.

Trenutno veljavna dikcija 5. odstavek 206.člena trenutno veljavnega ZPIZ-2 :

Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku. Enako pravico ima tudi zavarovanec, ki je poklicni vojak in se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju na podlagi zakona zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe. V tem primeru zavarovanec ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.

Nova dikcija 7. odstavka 206. člen ZPIZ-2B:

(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.

Dikcija 5. odstavka 413. člena v ZPIZ-2B:

(5) Do uskladitve Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZObr) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) se glede izpolnjevanja pogojev za prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju po enajstem odstavku 92. člena ZObr šteje, da so le-ti izpolnjeni, ko vojaška oseba izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena tega zakona, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena tega zakona.«

KARAVANA DOBRIH MOŽ

Tako kot smo vas že obvestili, bo letošnje obdarovanje potekalo na treh lokacijah in sicer v Ljubljani, Mariboru in v Vipavi. Že v prijavnici ste tudi navedli kraj udeležbe.
Prav tako ste napisali tud vaš email. Na njega boste pravočasno prejeli vabilo na prireditev. Ostali boste vabilo dobili po pošti.
Vabilo obvezno prinesite s seboj, saj služi tudi kot vstopnica na prireditev.

Načrt obdarovanj

- LJUBLJANA; Telovadnica vojašnice Edvarda Peperka - Moste Polje, četrtek 10.12.2015 s pričetkom ob 17.00,
- MARIBOR: VOK – vojašnični objekt Kadetnica - večnamenski prostor v 4 nadstropju Kadetnice, torek 15.12.2015 s pričetkom ob 17.00.
- VIPAVA: Vojašnica Janka Premrla Vojka – objekt jedilnica, petek 18.12.2015 s pričetkom ob 17.00
Vstop in parkiranje v vojašnicah je zagotovljeno. S seboj imejte tudi identifikacijsko kartico MORS. Na vhodu vas bo pričakala odgovorna oseba iz SMO, ki vas bo pospremila na mesto prireditve.

Poskrbeli bomo, da boste vi in vaši otroci preživeli lepo decembrsko popoldne v družbi dobrih mož.

VODSTVO SMO

Dnevnik 07.12.2015

Vir: https://www.dnevnik.si/1042726135/slovenija/vojaki-napovedujejo-drzavljansko-nepokorscino

Obramba
Vojaki napovedujejo državljansko nepokorščino

Igor Dernovšek
7. december 2015 7. december 2015 9:24

Medtem ko bodo policisti danes z odstranjevanjem dotrajane opreme zaostrili stavko, pa vojaki, ki ne smejo stavkati, napovedujejo državljansko nepokorščino. Vojaki med drugim zahtevajo višje plače ter dodatke za prepoved stavke in za pripravljenost na delo.

Ker vojaki ne smejo stavkati, se vlada z njimi noče niti pogajati. Zato vojaki napovedujejo državljansko nepokorščino. 

»Apeliramo na pametne glave. Če vlada ne bo takoj pristopila k urejanju problemov v obrambnem resorju, bomo vojaški sindikati začeli izvajati sindikalne pritiske,« opozarja sekretar sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. Kdaj se bodo pritiski začeli, ni povedal, med možnimi ukrepi pa je omenil odhode vojakov na bolniški dopust, koriščenje možnosti, ki jih omogoča starševsko varstvo, ter državljansko nepokorščino. In kaj to je? »Naj si s tem oni belijo glavo,« pravi Lah.

Vojaki v začaranem krogu
Nezadovoljstvo med vojaškimi sindikati se stopnjuje, saj še vedno niso prejeli odgovora vlade, ali se bodo z njimi sploh pogajali. Sindikat ministrstva za obrambo, sindikat vojske, obrambe in zaščite in sindikat pilotov ministrstva za obrambo po vzoru policistov združeno zahtevajo zvišanje plač na evropsko primerljivo raven, dodatke za prepoved stavke in za pripravljenost na delo, ureditev načina obračuna potnih stroškov in sklenitev kolektivne pogodbe za obrambni resor. Prav tako zahtevajo, da se uresničijo že obstoječa določila glede plačila nadurnega dela ter povečanega obsega dela in posebnih obremenitev.

Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da zahteve sindikatov preučujejo in da bodo nanje pisno odgovorili. Predsednik sindikata ministrstva za obrambo s tem nikakor ni zadovoljen. »Čas odgovorov je mimo. Dopisovanje, ki ne prinaša ničesar, kaže na neresnost vlade,« pravi Lah in razočarano ugotavlja, da »lahko nekaj dosežejo le tisti sindikati, ki imajo pravico do stavke«.

Da so vojaki dejansko v začaranem krogu, priča tudi odgovor tiskovnega predstavnika ministrstva za obrambo Aleša Sile. »Pogajanja bi bila mogoča le v primeru, če bi vojaki napovedali stavko, česar pa po zakonu ne smejo,« je dejal. Ob tem je dodal, da socialni dialog kljub temu poteka nemoteno in da se zadeve rešujejo. Tako je že urejeno vprašanje nadur, zahteva po enakem plačilu z vojaki v nekaterih evropskih državah pa po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Miloša Bizjaka ne pride v poštev, ker bi potem morali tako plačilo zagotoviti za vse poklice v Sloveniji. Vojaki sicer po navedbah sindikata ministrstva za obrambo v povprečju z napredovanji, izmenskim delom in nadurami dobijo zgolj okoli 850 evrov neto.

Ministrica Katičeva: Za spremembe je potreben čas
Vojaški sindikati so zaradi »neupoštevanja specifik obrambnega resorja« septembra zahtevali izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki pa ga je ministrstvo za javno upravo prejšnji mesec zavrnilo. V svojem pojasnilu je zapisalo, da je vlada junija sprejela izhodišča za izboljšave plačnega sistema, v katerih je v zvezi z vrednotenjem dela uradnikov s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (torej tudi pripadnikov Slovenske vojske) sklenila, da je treba izvesti pregled ustreznosti vrednotenja vseh pooblaščenih uradnih oseb v javnem sektorju. To, kot pojasnjujejo na ministrstvu, kaže tudi na možnost sprememb glede višine plač. Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da glede plačnega sistema že sedaj obstajajo določene posebnosti za Slovensko vojsko; tako je na primer v zakonu o službi v Slovenski vojski na poseben način urejeno plačilo povečanega obsega dela in obremenitev.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se strinja z oceno sindikatov, da je enotni sistem javnih uslužbencev prinesel v vojski veliko anomalij. »Podpiram prizadevanja vojakov in spremembe zakonodaje bodo šle v to smer, da se te anomalije odpravijo,« je konec novembra dejala Katičeva, a dodala, da je za vse potreben čas. Sicer pa glede na aktualne razmere ministrica pričakuje, da bodo vojaki dobili ustreznega sogovornika tako na ministrstvu za javno upravo kot na ministrstvu za finance.

Vojaki si sami kupujejo opremo
Opremljenost Slovenske vojske je zaradi pomanjkanja sredstev tako slaba, da hodijo številni vojaki v zakrpanih uniformah in raztrganih čevljih. »Oprema in zaščita sta naša domena, zato jo moramo kupovati sami. Nekateri jo kupujejo na misijah v tujini, sicer pa se vsak znajde, kolikor se lahko,« pravi sekretar sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. Tudi glede streliva že leta ni vse tako, kot bi po standardih moralo biti. Simon Korez iz generalštaba Slovenske vojske pravi, do ga je dovolj za uporabo, ne pa tudi za rezervo.

Datum: 01. 12. 2015

ZADEVA: PODPORA ZAHTEVAM SINDIKATOV

Spoštovani !

Sporočamo vam, da v ZSSS in KS 90 v popolnosti podpiramo legitimne zahteve sindikatov obrambnega resorja, ki so vam bile posredovane 15. 4. 2015 in dodatno 19. 11. ter 27. 11. 2015.
Zahteva sindikatov SMO, SVOZ in SPMO po nujnih in dodatnih pogajanjih je utemeljena, zato vas pozivamo, da takoj pristopite k urejanju kritičnih in specifičnih problemov v obrambnem resorju, tako kot to počnete s policijskima sindikatoma na njihovem področju.

Razumni rok, ki so ga postavili omenjeni sindikati je že potekel, zato vas pozivamo k takojšnjemu odzivu, v nasprotnem bomo za uresničitev zahtev prisiljeni razmisliti o ostrejših sindikalnih aktivnostih.

Lep pozdrav,
Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Peter Majcen, predsednik KS90

Naslovniki :

g. Miro Cerar, predsednik Vlade RS
g. Boris Koprivnikar, MJU, minister
ga. Andreja Katič, MORS, ministrica

Dne 27. 11. 2015 so sindikati delujoči na področju obrambe seznanili Predsednika VRS g. dr. Miro Cerarja in ministra za JU g. Boris Koprivnikarja s sledečim :

Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO), Sindikat vojske obrambe in zaščite (SVOZ) in Sindikat Pilotov Ministrstva za obrambo (SPMO) so se dne 26.11.2015 združili v enotnih zahtevah do Vlade RS, ki so bile s strani SMO posredovane 19.11. 2015 predsedniku VRS, in temeljijo na skupnih zahtevah iz aprila 2015.

Stališča vseh omenjenih sindikatov so, da v kolikor do 30.11.2015 VRS ne bo prisluhnila podanim zahtevam, bo VRS primorana za nastalo situacijo prevzeti polno odgovornost.
Prav tako VRS seznanjamo, da bomo, v kolikor do dogovora ne pride, pričeli izvajati sindikalne pritiske skupaj s konfederacijami.

ZAHTEVAMO

1. Takojšnje spremembe v ZSPJS in uvrstitve novih dodatkov, kot je opredeljeno v omenjeni zahtevi iz prve alineje (zahteva sindikatov z dne 15. 4. 2015);
2. Popravek vseh izkazanih anomalij v skupni zahtevi z dne 15. 4. 2015;
3. Primerljivost plače vojaka s plačo drugih vojakov, ki so članice EU;
4. Uresničevanje zakonskih določil pri delu preko polnega delovnega časa;
5. Ureditev načina obračuna potnih stroškov;
6. Povečanje dodatka po 59. čl. ZSSlov do 30%;
7. Sklenitev kolektivne pogodbe za obrambni resor.

O enotnih zahtevah in nastopu je bila obveščena tudi ministrica za obrambo ter predsednik RS.

Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO