Spoštovani,

Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je sprejela zahteve in predloge za drugačen način varčevanja, ki jih posredujemo v nadaljevanju.

Ugotavljamo, da je za vlado glavna prioriteta v pripravi proračuna 2016 in 2017 zmanjšati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % (do leta 2020), in to doseči tudi na račun varčevanja pri masi za plače in druge prejemke na račun javnih uslužbencev. Za sindikate je po sedmih letih varčevanja mase za plače (1,8 milijarde evrov prihrankov) in sedanje rasti BDP (3,0 % v letu 2014 in 2,7 % v letu 2015) takšen pristop nesprejemljiv. Za vlado je ključno, kako v letu 2016 doseči prihranek v višini 310 mio evrov, in sicer: 145 mio evrov s podaljšanjem nekaterih ukrepov in 165 mio evrov z dodatno omejitvijo mase sredstev za stroške dela. To je opredelila v Izhodiščih za pogajanje s sindikati javnega sektorja o obsegu sredstev za plače in drugih stroškov dela za leto 2016. Takšen pristop in način v teh okoliščinah in razmerah zavračamo, ker so še alternative.

Ugotavljamo, da so vsi predsedniki vlad RS in pristojni ministri MF od leta 2009 dalje (23. 4. 2009 – predsedniku Vlade RS g. Borutu Pahorju; določene odgovore smo prejeli in še posebno revizijo Računskega sodišča RS o varčevalnih ukrepih; 31. 8. 2012 – predsedniku Vlade RS g. Janezu Janši; določene odgovore smo prejeli od MF 7. 1. 2013; 8. 5. 2013 – predsednici Vlade RS ge. Alenki Bratušek; določene pisne odgovore so poslali s strani MF in sicer 13. 5. 2013; 1. 10. 2014 – predsedniku Vlade RS g. Miroslavu Cerarju) prejeli konkretne pobude in predloge v okviru priprave proračuna, rebalansa, varčevalnih ukrepov in opredelitve, kaj narediti na raznih področjih, da bi zmanjšali primanjkljaj, pritisk in varčevanje na masi za plače in druge prejemke zaposlenih v državni upravi in javnem sektorju.

Pisni odziv, ki smo ga nazadnje prejeli od vlade – ministrstva za finance 20. 11. 2014, bolj ali manj ponavlja splošne ugotovitve, opise stanja, na nekaterih področjih navaja predvidene ukrepe, ni pa pravih aktivnosti. Učinki so znani le pri omejevanju mase za plače in drugih prejemkov, ko se je v teh letih prihranilo cca 1,8 milijarde evrov, oziroma samo za leto 2015 349 mio evrov, kar dokazujejo vladni proračunski dokumenti.

Ponovno opozarjamo, da se skupni procent znižanja mase za plače in druge prejemke v sedmih letih varčevanja ponavlja v obliki diktata z limiti, koliko mora kdo privarčevati v proračunu v letih 2016 in 2017.

Vlada RS je sprejela Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017 30. 7. 2015 in z njimi bi morala sindikate vsaj seznaniti. To gradivo smo neformalno pridobili skupaj s finančnimi limiti in roki za izvedbo aktivnosti pri oblikovanju proračuna. Ocenjujemo, da je takšen pristop od zgoraj navzdol in zavračanje socialnih partnerjev s strani MF (nismo imeli možnosti sodelovati pri pripravi izhodišč glede mase plač in drugih prejemkov) nesprejemljiv. Imamo izkušnje iz preteklosti, da smo vodili dialog z vlado, MF glede priprave sprememb proračuna pri oblikovanju mase plač in drugih prejemkov. Ta pravica je sedaj omejena in izključena. To ni socialno partnerstvo!

Posebej smo 24. 7. 2015 pozvali MF za seznanitev s predlogom Izhodišč in predlogom razreza proračunskih odhodkov za leto 2016 in 2017. S strani MF je bilo 27. 7. 2015 dano pojasnilo, da zahtevanih gradiv še ne morejo posredovati in zapisali, da dokler gradiv ne sprejme vlada, jih ni mogoče uporabljati in na podlagi tega oblikovati določenih zaključkov. Vlada je na prvi proračunski seji 19. 6. 2015 in odločitvami sprejetimi na drugi proračunski seji 16. 7. 2015 MF pripravila Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017. V sodelovanju s proračunskimi uporabniki so zaključili aktivnosti v nekaj dneh v mesecu avgustu. Ugotavljamo, da so bili do 21. 8. 2015 že pripravljeni finančni načrti s strani proračunskih uporabnikov in da so v pripravi tudi spremembe zakonov in drugih predpisov.

Po sporočilih naj bi vlada obravnavala 17. 9. 2015 končni predlog proračunov in ga 1. 10. 2015 vložila v obravnavo in sprejem DZ RS. Takšna hitrost v avgustu, navodila, limiti, kvote in izključitev socialnih partnerjev je nesprejemljiva in v takšnih okoliščinah naj bi potekalo pogajanje od 9. 9. 2015 dalje.

Glede na stanje, pristop in napovedi, pozivamo, da se pisno pojasni:

- Zakaj se dodatno varčevanje – določeno v proračunu 2016/2017 – ne doseže s povečanjem prihodkov in znižanjem nekaterih odhodkov? Priprava proračuna kaže, da je prva prioriteta vlade RS fiskalna konsolidacija, ker se je vlada – DZ RS zavezala, da z zakonom o fiskalnem pravilu do leta 2020 izravna državni proračun. To pomeni znižati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % BDP oziroma se zapoveduje dodatno varčevanje, po vladnem videnju zlasti predvsem na masi za plače in druge prejemke, oziroma dosegati finančne učinke v letu 2016 v višini 770,0 mio evrov, v letu 2017 740 evrov. Če je glavna prioriteta za vlado RS manjši primanjkljaj v poračunu, predlagamo, da se namesto pri plačah in drugih prejemkih poiščejo dodatni viri na prihodkovni in odhodkovni strani na naslednjih področjih, in sicer:
- Kakšen je dejanski učinek po vrstah in področjih, ko se je Vlada RS zavezala, kje in kako privarčevati v letu 2015 s horizontalnimi ukrepi na prihodkovni strani (predvideno v višini 108 mio evrov) in odhodkovni strani (predvideno v višini 606 mio evrov) proračuna, so po naši presoji odvisna usklajevanja glede na napovedi nekaterih ministrov v javnosti, kako bi zapirali določena odprta vprašanja, ki se izpostavljajo. Če je napoved oziroma zapoved v letu 2016 in 2017 restriktivna finančna in plačna politika, bi morali nujno odgovoriti in pojasniti, kaj se bo storilo na nekaterih področjih, ki so dokaj fleksibilna in neurejena, nepregledna in predvsem z vidika, kam vse se odtekajo sredstva proračuna in kakšni bi bili možni prihranki. Namen je, da se preneha trda varčevalna politika na plačah in drugih prejemkih.
- Prihranki pri plačah in drugih prejemkih: v letu 2008 je finančni učinek prihrankov znašal 100,0 mio evrov; v letu 2009 313,5 mio evrov; v letu 2010 305,5 mio evrov; v letu 2012 248,2 mio evrov oziroma skupaj 967 mio evrov prihranka; v letu 2013 je bil prihranek 238,7 mio evrov; v letu 2014 je prihranek znašal 262,7 mio evrov; v letu 2015 je prihranek v višini 349 mio evrov. Skupaj so prihranki na masi za plače in druge prejemke 1,817 milijarde evrov. Dovolj je!
- Zakaj ne razpolagamo s celovito analizo, oceno o učinkih varčevanja po 39 ukrepih ZUJF za leto 2012, 2013, 2014 in prvih osem mesecev leta 2015 oziroma projekcijo do konca leta? Pričakujemo čim prejšnjo oceno o izvajanju ZUJF-a in kakšni so prihranki.
- Kakšno je stališče glede stanja zaposlenosti in nadaljnjega zaposlovanja v državni upravi in širše v javnem sektorju? V tem času se opravlja funkcijska analiza subjektov javne uprave (MJU z dne 29. 7. 2015) po 26 vrstah vprašanj, ki stane 160.000 evrov. Pristop in način izvajanja je različen med ministrstvi in organi. Od tega, da ponekod sodelujejo zaposleni, v nekaterih okoljih pa podatke o teh vprašanjih zapisujejo samo predstojniki. Kakšen je namen in cilj te analize?
- V obdobju 2008 – 2014 se je v državni upravi upokojilo 5.008 zaposlenih. Mednarodna primerjava o zaposlenosti v javnem sektorju in gibanje števila zaposlenih po metodologiji nacionalnih računov za obdobje 10 let (1997, 2000, 2007) kaže, da je Slovenija v EU-27 pod povprečjem. Tudi primerjava glede na posamezne države kaže in opozarja, da zaostajamo za večino držav v EU (vir: EUROSTAT, nacionalni računi, SKD 2002).
Predlagamo, da se opredeli pristop in povzamejo navedene primerjave iz vsebinskih in metodoloških razlogov, ker čim več je predpisov (800 zakonov v RS in čez 10.000 podzakonskih aktov), postopkov itd., tem večja je tudi rast obsega del in nalog ter zaposlenih v javnem sektorju in državni upravi. O tem, kako se je omejevalo zaposlovanje v državni upravi, so natančni podatki v posebnem in Skupnem kadrovskem načrtu vlade. Če je bilo število zaposlenih 1. 1. 2013 31.967 po SKN in 1. 8. 2012 32.629, potem je razlika 662 manj zaposlenih oziroma 2,02 %. Znižanje števila zaposlenih po SKN v letu 2014 glede na leto 2013 je bilo za 271 zaposlenih oziroma -0,86 %. Znižanje po SKN v letu 2015 glede na 2014 pa je znašalo 319 števila zaposlenih oziroma -1,02 %. To je povprečno in seveda različno med organi v sestavi. Ali so ti podatki po SKN in primerjave pravilne, bi bilo potrebno pojasniti.
- Kako se Vlada RS spopada z davčnim dolgom, kaže poročilo FURS o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 27. 6. 2015. Na dan 30. 6. 2015 je bil davčni dolg 1.401.045.160 evrov (2014 je bil 1,477 mio evrov, aktivni dolg 9.0 mio evrov, pogojno ostane izterljivi dolg 577 mio evrov). Od tega je aktivni dolg v višini 777.202.261 UER (55,5 odstotka) in pogojno izterljivi dolg v višini 623.842.899 EUR (44,5 odstotka). Predlagamo, da se ugotovijo vzroki in naj podajo predloge za učinkovitost razkrivanja v smislu pobiranja davkov in prispevkov. Zakaj se za izterjavo dodatno ne stimulira zaposlenih v FURS: kontrolorjev, inšpektorjev, izterjevalcev, kar smo predlagali v postopku združevanja DURS in CURS v FURS? Zakaj se ne objavi imen tudi tistih, ki so svoje davčne obveznosti utajili?
- Kakšen je učinek projektnega nadzora sive ekonomije? Zakaj se ne opredelijo širše konkretne aktivnosti ter podvzamejo ukrepi za obdavčitev sive ekonomije (10 mrd EUR) in v ta namen tudi bolje stimulira zaposlene v FURS, kar smo predlagali MF ob postopku združevanja DURS in CURS. Kaj se pričakuje po učinku v letu 2015 in v naslednjih letih?
- Predlagamo in zahtevamo, da se spremenijo ustrezni zakoni (Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku) in objavijo odlivi po pravnih in fizičnih osebah v davčne oaze (ki jih je 85), o katerih obstajajo seznami, mednarodna primerjava in tudi poročilo (odlivov iz RS je bilo za 52 mrd dolarjev po podatkih tujih bank). O tem obstaja tudi analiza. Pri poročilu in aktivnostih naj sodelujejo Vlada RS, DURS, Banka Slovenije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, ESS. Zakaj se ne oblikuje poseben oddelek v ministrstvu za finance, v vladi, ki se bo ukvarjal s temi vprašanji in sprejme poseben zakon, da bi vse odlive fizičnih in pravnih oseb v davčne oaze kar se dogaja že dvajset let primerjali z obračunom davkov in prispevkov v DURS/FURS? Razliko med prijavljenimi prejemki in odlivi pa bi obdavčili v višini 70 %, če se to ne more pokriti z računi. Konkretno: če je neka fizična pravna oseba (v 20 letih) na DURS/FURS prijavila 100 enot prejemkov in nakazala v tujino 700 enot, potem bi razliko obdavčili med 100 in 700 enotami v višini 70 %. Določili bi pogoje in rok za nakazilo in poračun in kdo to izvede, dobi davčno in kazensko amnestijo, in tudi obratno. Ocenjujemo, da je edino po tej poti možno priti do določenih sredstev, ker so vsi drugi pristopi, postopki, predlogi neučinkoviti!
Vlada je v začetku leta 2015 ustanovila posebno komisijo v okviru MP in določila področje dela, nalog vendar nam njeni rezultati niso znani. Zato razmišljamo, da bi organizirali referendum in povprašali državljane, ali so za to, da se sprejme poseben zakon, ki bi omogočil identificiranje vseh odlivov v davčne oaze in njihovo obdavčitev ter roke za izvedbo.
- Kakšno je stanje z javnimi naročili, ki obsegajo letno več kot 5 mrd EUR? Ugotavljamo, da še vedno ne obstaja celovit pregled vseh javnih naročil. Naj se oblikuje kadrovski pregled (kdo se s tem ukvarja v državni upravi, javnem sektorju) po pogodbah s ciljem poenotenja aktivnosti in zmanjšanja stroškov za najmanj 10 % v letu 2015 oziroma 2016 (npr. samo za zdravila gre 480 mio evrov na letni ravni; koliko je na tem področju nepotrebnih odlivov, je prikrito). Za informacijski sistem v državni, javni upravi, kjer je 20.000 uporabnikov se letno porabi cca 100 mio evrov. O enem uporabniku opozarja tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča RS (DURS, 31. 7. 2014). Kaj ste storili v tem in drugih primerih, kjer odtekajo javna sredstva in se s tem ustvarjajo dodatni pritiski?
- V poročilu o izvrševanju proračuna za obdobje januar-junij 2015 (Vlada RS, julij 2015, str. 17) je v točki 2.2.1 »Plače in drugi izdatki zaposlenim« (str. 16) nakazano, da so bila sredstva za plače v povprečju za 3 % nižja kot v letu 2014; zakaj ni opredeljeno, kakšen je bil prihranek pri masi za plače in druge prejemke v tem obdobju in do konca leta 2015? V točki 2.2.2 »Izdatki za blago in storitve (402)« je na splošno navedeno, da je v letu 2015 načrtovano 679,1 mio evrov odhodkov brez konkretiziranja po vrstah izdatkov. Kakšni so predvideni prihranki na tem področju in kaj ste podvzeli? Kakšno je stanje in pregled po 15 vrstah izdatkov za blago in storitve in za prvih osem mesecev leta 2015, glede na stanje v letu 2014/2013 (brez sredstev iz proračuna EU), in sicer: vzdrževanje licenčne programske opreme; poslovnih objektov; najem programske računalniške opreme; reprezentance; nadomestni deli za vozila; tekoče vzdrževanje informacijskega okolja, stojne in računalniške opreme; poštnina in kurirske storitve; varovanje zgradb in prostorov; storitve informacijske podpore uporabnikom; najemnine; zakupnine za garaže in parkirne prostore; čistilni material in storitve; najemnine in zakupnine za poslovne objekte; poraba kuriv in stroški ogrevanja ter električna energija. Znano je, da so znašali v letu 2010, v državni upravi vsi izdatki za blago in storitve 569 mio EUR (vir: Računsko sodišče, revizijsko poročilo, str. 67 z dne 18. 10. 2011). Kako to, da v sredstvih za posebne namene (str. 20) ostaja skupaj po ministrstvih (5 ministrstev) ostaja cca 65 mio evrov, ki se prenašajo iz leta 2014 v leto 2015?
- Kakšne prispevke ima RS v letu 2015 s plačevanjem raznih stroškov in članarin mednarodnim organizacijam in kje so tukaj možne racionalizacije? Tekoči transferi mednarodnim institucijam znašajo 11,8 mio EUR; tujim vladam in vladnim institucijam 0,04 mio EUR; neprofitnim organizacijam v tujini 1,1 mio EUR; drugi tekoči transferi so bili realizirani v višini 6,4 mio EUR. Skupaj 19,3 mio EUR. Naj se navede pod katerimi pogoji. Posebej naj se navedejo tudi vsa vplačila v evropski proračun, ki naj bi znašala 265,9 mio EUR v prvih šestih mesecih. Ob tem naj se navede, koliko je bilo koriščenja sredstev iz evropskega proračuna, skladov EU in kdo bo odgovarjal za neizkoriščena sredstva. Še posebej štrli podatek, da smo Združenemu kraljestvu plačali 18,9 mio EUR (od 22,4 mio EUR). Pod katerimi pogoji in zakaj?
- V letu 2009, 2010, 2011 so znašali vsi stroški službenih potovanj v tujino 26.820.719 EUR za vsa ministrstva in organe v sestavi. Kakšni so bili stroški na tem segmentu v letu 2014 in v prvih osmih mesecih leta 2015? Kakšen je obseg službenih potovanj tistih, ki imajo še na razpolago službene avtomobile in višina dnevnic ter stroškov prenočevanja? Koliko je službenih avtomobilov za osebne namene in kakšni so stroški vzdrževanja? Kaj je z racionalizacijo na tem področju?
- Kakšno je stanje presežkov, finančnih naložb po ministrstvih, organih v sestavi, občinah javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, ki so imeli po zaključnih računih za leto 2013 dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah, kratkoročne finančne naložbe, dolgoročne kapitalske naložbe in celo dolgoročno dana posojila in depozite? Vse to naj bi znašalo cca 448 mio evrov. V letu 2014 to znaša 327.605.071 EUR. To povzroča tudi določeno strukturno neskladje znotraj enega dela proračunskih porabnikov.
- Kakšna je višina avtorskih pogodb in pogodb o delu 2013, 2014 in 2015? Znan je podatek, da so ministrstva, organi v sestavi, vlada za zunanje izvajalce odšteli v letu 2014 najmanj 133 mio evrov. To pa niso vse pogodbe. Ministrstvo za infrastrukturo je imelo pogodbe z zunanjimi izvajalci v višini 66 milijonov 620 tisoč evrov. Sledi zdravstveno – 20,7 mio evrov, kmetijsko 17 mio evrov; zunanje zadeve 6 mio evrov itd. Kdo o tem odloča? Koliko bi lahko to bilo novih delovnih mest?!
- Kakšno je stanje in pregled upravljanja in gospodarjenja s stvarnim premoženjem, ki ga je več kot 8 mrd EUR v državni lasti in cca 10 mrd v občinski lasti? Predlagamo, da se naredi pregled in objavi evidenca nepremičnega premoženja in kako se z njim gospodari. To je potrebno tudi zato, da ne bo prišlo do nepregledne razprodaje raznim lobijem in mrežam, ki imajo lahko na tem področju pripravljene druge aktivnosti.
- Kakšno je stanje v SDH glede upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem v 120 družbah, kjer je cca 100.000 zaposlenih in vrednost lastniških deležev znaša cca 11 mrd EUR? Kaj boste storili in na kakšen način, da bi povečali število zaposlenih v teh družbah? Znano je, da je bilo iz naslova lastniških deležev v teh družbah v poslovnem letu 2011 ustvarjeno samo 33,8 mio EUR dividend. Donosnost v letu 2013 je znašala cca 148 mio evrov dividend, od tega 106 mio evrov od državnih družb, kar je manj kot 0,9 % donosnost. Kakšna je donosnost v letu 2014 in prvi polovici leta 2015? Kdo je odgovoren za tako nizko stopnjo donosnosti? Kakšna je donosnost v letu 2015 in kaj se predvideva za leti 2016 in 2017? Koliko teh sredstev iz donosnosti je bilo nakazano v proračunu in za kaj so se porabila?
- Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o zaključnem računu proračuna RS za leto 2014 (23. 7. 2015) opozorilo na nezakonita nakazila ministrstva za finance Banki Slovenije (str. 52, 53), in sicer, da je bilo v letu 2014 unovčenih 428 mio evrov jamstev za Factor banko in Probanko in opozorilo, da se je to zgodilo brez pravne podlage. Gre za proračunska sredstva – davkoplačevalski denar in nesprejemljivo je takšno ravnanje, da se natančna vsota nezakonito uveljavljenih jamstev celo v revizijskem poročilu prikriva kot poslovna skrivnost oblasti. Kdo koga ščiti? Ker je bilo tako nezakonito nakazilo ministrstva Banki Slovenije za dve bankrotirani banki in s tem pokrite mreže in tajkunski krediti, po drugi strani pa bi ponovno varčevali na masi za plače in druge prejemke. S tem se nikakor na moremo strinjati.
- Kakšno je dejansko stanje in kakšna je metodologija za vrednotenje slabitev kreditov v bankah, ki so bile dokapitalizirane v višini 4,5 mrd evrov na račun vseh davkoplačevalcev, še danes ni poznano. Kdo koga ščiti in zakaj? So ocene, da bi bila lahko dokapitalizacija nižja, s tem pa manjše zadolževanje države in manjše obresti za plačevanje glavnice in obresti iz proračuna, ampak tudi, da je to bil usklajen diktat Ministrstva za finance in Banke Slovenije. Kdo je naročil metodologijo in plačal cca 21 mio evrov terjatev (250 svetovalcem), ki so se »sprehajali« iz banke do banke in pregledovali ter si delali kopije kreditnih map. Če je to omogočila Banka Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za finance ali vlado, in so še tam delujoči kadri, ki so to omogočili, kaj boste vzvezi s tem storili? Predlagamo in zahtevamo, da se objavi poročilo o stanju, ki ga pripravi Banka Slovenije in Ministrstvo za finance in spremenijo zakoni, tako, da se objavi seznam vseh odločevalcev v bankah o slabih kreditih, podpisniki pogodb in kdo so prejemniki kreditov. Kakšen je denarni tok kreditov, ki so bili podeljeni? Koliko teh denarnih tokov je končalo v državi, koliko pa je bilo odlivov v tujino, zlasti v davčne oaze? Če je v NLB, NKBM, Abanki, Factor banki, Probanki itd. skupaj za 4,8 mrd EUR slabih kreditov, ki so se prenašali v DUTB, zakaj se to ne analizira in objavi po nosilcih odločanja v bankah, družbah, fizičnih osebah – prejemnikov kreditov? Podatke o tem imajo banke, Banka Slovenije in prejemniki kreditov. Odgovornost v zvezi s tem je jasna in bi jo morali ugotoviti! To je tudi podlaga za dodatno obdavčitev, tako odločevalcev kot prejemnikov kreditov po seznamu FURS, ki so del teh sredstev preusmerjali po različnih poteh v tujino ali pa prejemali visoke provizije. Kdo se s tem ukvarja in zakaj se ne ukrepa?

Zaključek

Še naprej bi lahko izpostavljali določena področja, in pričakujemo, da bo Vlada RS takoj in kaj več postorila do konca leta 2015 ter dejansko posvojila geslo »vsak evro šteje« s svojim zgledom in dejanji v naslednjih letih. Tega do sedaj ni storila dovolj prepričljivo.

Sprašujemo, ali boste dali tem in drugim področjem prednost, tako da bi opredelili in navedli konkretne spremembe zakonov za doseganje navedenih ciljev na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna? S tem bi dvignili kredibilnost in zaupanje v Vlado RS in DZ RS, ker drugače izjave, nameni, lahko postanejo vedno bolj votli in brez odmeva. V takih okoliščinah in razmerah je nesprejemljivo nadaljnje zamrzovanje plač in ožemanje tistih, ki so najmanj odgovorni za nastalo stanje in krizne razmere v naši državi ter iskanje novih 165 mio EUR prihrankov v letu 2016.
Opozarjamo, da je možno na teh in drugih področjih kratkoročno in dolgoročno opredeliti in spremeniti določene predpise, zakone, uredbe, pravilnike, da bi posegli na navedena področja in zagotovili v proračunu tako na prihodkovni in odhodkovni strani potrebna sredstva v letih 2016 in 2017. S tem bi se izognili posegom v maso za plače in druge prejemke zaposlenih, kar se ponovno napoveduje oziroma zapoveduje. Takšen pristop, pri katerem smo pripravljeni sodelovati, bo dal tudi konkretne rezultate v smislu krepitve javnih financ, ter preprečil in omejil poizkuse in namere, da bi nadalje posegali po zniževanju števila zaposlenih in zniževanju plač javnim uslužbencem.

Namen in cilj navedenih področij je, da zahtevamo dodatno ukrepe za povečanje prilivov na prihodkovni in odhodkovni strani in dodatno varčevanje, vendar ne na masi za plače in druge prejemke. Stanje duha in ležernosti ravnanja s sredstvi kaže npr. poraba reprezentance za leto 2015, ki je v državni upravi že na polovici leta v celoti porabljena, kar kaže na poseben in svojski odnos do proračunskih sredstev. Vlado in ministrstva pozivamo, da v bitki za manjši primanjkljaj v tem in prihodnjem letu izvzamejo plače in druge prejemke, in smo odločno proti, da se nekateri protikrizni ukrepi spremenijo v stalne in sistemske. Zakaj se je vlada odpovedala npr. zakonu o obdavčitvi nepremičnin, višjim davkom na kapital, najvišjemu 50-odstotnemu davčnemu razredu pri dohodnini, ki velja za dohodke posameznikov nad zneskom petih povprečnih plač in ga je prejšnja vlada uvedla sredi leta 2012 kot enega od protikriznih ukrepov, višjim obdavčitvam odlivov v davčne oaze itd.?
Pričakujemo, da se boste do navedenih pobud in predlogov opredelili in sprejeli določene sklepe ter nas z njimi pisno seznanili.

V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljamo.

Drago Ščernjavič
Vodja pogajalske skupine SJS

V vednost:
 RS Ministrstvo za finance, dr. Dušan Mramor, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 RS Ministrstvo za javno upravo, mag. Boris Koprivnikar, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 Člani pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja

PONUDBA ZA ČLANE SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO

Vse člane sindikata obveščamo da smo sklenili dogovor o sodelovanju z ponudnikom storitev g Robertom Lubšino, ki ponuja našim članom najjem
počitniške hišice – apartmajev na planini Vlašič ( BiH )

"RAJ"

po ugodnih sindikalnih cenah.

LOKACIJA:
Športno rekreacijski center » Babanovec » (1260 m n.v.) se nahaja na planini Vlašič v občini Travnik v kulturnem in administrativnem centru srednjebosanskega kantona. Geoprometni položaj je takšen, da je enako oddaljen od jadranskega morja kot tudi od ostalih večjih kontinentalnih mest. Bogata turistična ponudba kot tudi že pregovorna gostoljubnost, prilagodljivost in ugodne cene so razlog, da se odločite in preživete nekaj lepih počitniških dni.

KONTAKT:
Kontaktna oseba ponudnika je Robert Lubšina, s strani SMO pa je kontaktna oseba Svetičič Vojko..
Tam boste dobili vse potrebne informacije in navodila.

REZERVACIJA:
Rezervacije sprejemamo po:
- telefonu; 051 650 660,
- elektronski pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

REZERVACIJA IN PLAČILO:
Rezervacija je potrjena, ko plačate akontacijo v vrednosti 20% najemnine in sicer v roku 3 dni, razen če ni dogovorjeno drugače. Rezervacijo potrdimo telefonsko ali na vaš elektronski naslov.

ODPOVED::
V primeru upravičene odpovedi termina, do tri dni pred pričetkom termina, vam na vaš račun vrnemo vplačana sredstva.

CENIK   NAJEMA   VIKENDICE   RAJ 

                                   2 noči        3 noči        4 noči        5 noči        6 noči        7 noči

   APARTMA              100€          140€          180€          210€          240€          250€

   Do 4 osebe               80€          110€          140€          180€          210€          220€

                                                                                                                150€

   APARTMA               140€          200€         260€           310€          360€         370€         

   Do 6 oseb                100€          140€         180€           210€          240€         250€

                                                                                                                 180€        

   APARTMA               240€          340€          440€           520€           600€        620€

   Do 10 oseb              180€          250€          320€           390€           450€        470€

                                                                                                                   320€       

   APARTMA               340€           480€          620€          730€           840€        860€

   Do 15 oseb             240€           340€           440€          520€          600€         620€

(cela vikendica)                                                                                       450€

n  Cene vikendice za najem

n  Cene vikendice za najem s popustom za sindikatmors

n  Cena velja za bivanje 6 nočitev, v periodu od 15.5 do 15.9                          

-  V vse cene je všteta posteljnina in čiščenje,

   -  Do tri nočitve, velja na vse cene + 20 %,

   -  V zimskem času, velja na vse cene + 10% ( od 1.11 do 15.4

VODSTVO SMO

Ustavno sodišče RS je dne 17.09.2015 sprejelo sklep, s katerim je zavrglo zahtevo Sindikata Ministrstva za obrambo za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14).

Zavrženje zahteve dejansko pomeni, da Ustavno sodišče RS sploh ni tehtalo utemeljenosti zahteve po vsebini, ampak je, po mnenju SMO, poiskalo domnevne procesne pomanjkljivosti, da se je izognilo vsebinski presoji izpodbijane zakonske ureditve. Takšno postopanje Ustavnega sodišča RS ni prvo, kar zadeva vložene zahteve ocene ustavnosti zakonov s strani sindikatov, vendar pa v danem primeru preseneča, glede na perečo problematiko poklicnega upokojevanja vojaških oseb, saj sedanji sistem neposredno ogroža socialne pravice oziroma socialno varnost večjega števila vojaških oseb.

Odločitev Ustavnega sodišča RS po oceni SMO kaže na pomanjkanje poguma Ustavnega sodišča RS, da bi se vendarle spustilo v vsebinsko presojo sporne zakonske ureditve, saj bi vsebinska presoja in morebitna razveljavitev sporne ureditve imela finančne posledice za državno blagajno.

Da je temu res tako, lahko opozorimo na ignorantski odnos poslancev do problematike upokojevanja pripadnikov SV, in sicer na skupni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbora za obrambo dne 10. 09. 2015, kjer sta omenjeni matični telesi obravnavali zahtevo Sindikata ministrstva za obrambo za oceno ustavnosti 413. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in enajstega odstavka 92. člena zakona o obrambi. Poslanci so bili na omenjeni seji prisiljeni zgolj slepo slediti stališču Zakonodajno-pravne službe DZ, in to mnenje so tudi ob koncu soglasno potrdili. V sami razpravi, ko je predsednik SMO, g. Darko Milenkovič, želel v hramu demokracije podati stališče SMO, in navzočim poslancem predstaviti drugačni vidik problematike in hkrati vzrok za podano ustavno presojo, pa mu je le to predsedujoči preprečil, ker mu je besedo odvzel z argumentom, da je stranka v postopku.

Tako je bil s strani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za obrambo sprejet sklep, da se poslanci strinjajo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 8. 2015 in z mnenjem Vlade dne 17. 7. 2015 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču RS.
Iluzorno je tudi stališče Ustavnega sodišča, da od sindikata pričakuje, da bi dostavil podatke, ki jih sindikat ne more pridobiti in ne obdelati, to pa so podatki, ki bi jih mogla oz. morala imeti Vlada RS in KAD. Navsezadnje ni mogoče mimo dejstva, da Ustavno sodišče RS teh podatkov pred odločanjem niti ni zahtevalo od SMO.

SMO odločitev Ustavnega sodišča RS sicer spoštuje, a se z njo ne strinja, ker po njegovi oceni ni pravilna kot tudi ne pravična. Dejansko jemlje pravico sindikatu do sodnega varstva. V tem prepričanju SMO utrjuje tudi dejstvo, da je odločitev Ustavnega sodišča RS o zavrženju zahteve neenotna in so trije ustavni sodniki očitno ocenili, da je zahteva sklepčna za vsebinsko odločanje.
V Sindikatu Ministrstva za obrambo smo z odločitvijo kot tudi z politično voljo do odprave krivic upokojevanja pripadnikov SV ogorčeni, zato bomo pravico poiskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Spoštovani,

v FIDES-u, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov RS podpiramo Vaša prizadevanja in zahteve za izstop iz enotnega plačnega sistema. FIDES je bil sindikat, ki je od vsega začetka nasprotoval nastanku enotnega plačnega sistema s podobno argumentacijo, s kakršno Vi utemeljujete Vaše zahteve, vendar smo bili takrat v naših prizadevanjih precej osamljeni.

Lep pozdrav, Konrad Kuštrin

Spoštovani kolegi,

osebno zagotovo ne bom nasprotoval vaši želji, saj je ta plačni sistem potrebno popolnoma redefinirati in vsem tistim, ki so pri služenju državi in narodu pripravljeni podariti svoje življenje, dati ustrezno več kot ostalim, ki jim tega ni treba.

Lep pozdrav,

Frančišek VERK Predsednik Sindikat državnih organov Slovenije

Podporo naši zahtevi so izrazili tudi v SINDIKATU POLICISTOV SLOVENIJE in v POLICIJSKEM SINDIKATU SLOVENIJE.

Hvala za podporo !

ZADEVA: ZAHTEVA SINDIKATOV ZA IZSTOP IZ PLAČNEGA SISTEMA

Na podlagi storjenih krivic v enotnem plačnem sistemu do zaposlenih v obrambnem resorju ter na podlagi prakse pri plačnih sistemih v NATO in EU (vojske omenjenih sistemov niso v enotnih plačnih sistemih oz. imajo popolnoma drugače razdelane plačne sisteme in module) zahtevamo spremembo v ZSPJS, ki bo obrambnem sistemu dovolila izstop iz enotnega plačnega sistema.

OBRAZLOŽITEV:

Že več let poudarjamo, da enotni plačni sistem, kot ga imamo v RS, ni pravičen do zaposlenih v obrambnem resorju, saj poleg ustreznega plačila specifike dela in nalog v obrambnem resorju onemogoča načrtovanje in uresničevanje kariernih poti zaposlenih. Če povzamemo, sistem nazivov in primerjava sorodnih ali podobnih poklicev ne daje prave slike in tudi zaradi tega govorimo o podcenjenosti dela zaposlenih v obrambnem resorju.
Dejstvo je, da imajo vsi poklici znotraj obrambnega resorja specifične naloge, ki jih enotni plačni sistem ne priznava, bodisi so to civilne osebe na raznih civilnih dolžnostih in poklicih, bodisi so to vojaške osebe ali pa zaposleni v URSZR oz. upravnem delu MO. ZObr in ZSSlov v svojih določilih glede nalog zelo natančno in jasno vsem zaposlenim zapovedujeta naloge in oblike dela, ki jih ostali v javnem sektorju ali v državni upravi ne poznajo. Enotni plačni sistem ne prepoznava teh razlik in jih posledično neustrezno ovrednoti oziroma ne dovoli ustreznega plačila za opravljene naloge. Zato trdimo, da enotni plačni sistem negativno vpliva tudi na opravljanje nalog in posledično slabi varnost Republike Slovenije, hkrati pa determinira:
- nemožnost prilagajanja nazivov (v nobeni strukturi ni možnosti napredovanja v petih nazivih) specifikam strukture delovnih mest in nalog;
- neustrezno uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino;
- anomalija prevedbe višjih podčastnikov in častnikov;
- nemožnost sklepanja kolektivnih pogodb.

Vse našteto vam je bilo natančno pojasnjeno v skupnem dopisu z dne 15. 4. 2015, in sicer: »Zahteve sindikatov za spremembe ZSPJS, KPJS, KPND in odpravo anomalij plačnega sistema«.
Dodatni argument, ki vas vodi k prepoznavanju problematike na obrambnem področju je predvolilna obljuba – na odgovor na postavljena vprašanja SMO, in sicer je takrat, zlasti SMC, zagotovila, da je vaš dolgoročni cilj izločitev obrambnega resorja iz enovitega plačnega sistema javnih uslužbencev. Navsezadnje ste navedene obljube implementirali v koalicijsko pogodbo, v kateri zagotavljate, da boste prioritetno pristopili k zagotovitvi dostojnega in profesionalnega opravljanja službe vsem, ki skrbijo za našo varnost.

Iz zgoraj navedenega tako ugotavljamo, da vas naša zahteva za izstop iz enotnega plačnega sistema ne preseneča. Prepričani smo, da so vaše obljube in zaveze v koalicijski pogodbi iskrene, zato smo prepričani v vladno podporo k izvedbi naše navedene zahteve po izstopu iz enotnega plačnega sistema.

Neizpodbitna resnica je, da smo edina vojska in obrambni sistem na svetu, ki je povezan v enotni plačni sistem, saj je splošna praksa, da ima obrambni sistem na čelu z vojsko svoj plačni sistem. Dopolnilno dejstvo je, da je osnovna plača vojaka v primerljivih državah Evropski uniji veliko višja kot je to urejeno v Republiki Sloveniji.
Dovolj je bilo suženjstva in storjenih krivic v imenu enotnega plačnega sistema. Tudi zaposleni v obrambnem sistemu smo delavci, predvsem pa ljudje, hkrati pa varuhi varnega in stabilnega življenja v RS .

Zato zahtevamo takojšnje postopke za izstop iz enotnega plačnega sistema.

Lep pozdrav,

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Predsednik Darko Milenkovič

SINDIKAT VOJSKE OBRAMBE IN ZAŠČITE
Predsednik Mileva Štukelj

SINDIKAT PILOTOV MO
Predsednik Tobija Cukjati

ZADEVA: ZAHTEVA SINDIKATOV ZA IZSTOP IZ PLAČNEGA SISTEMA

Na podlagi storjenih krivic v enotnem plačnem sistemu do zaposlenih v obrambnem resorju ter na podlagi prakse pri plačnih sistemih v NATO in EU (vojske omenjenih sistemov niso v enotnih plačnih sistemih oz. imajo popolnoma drugače razdelane plačne sisteme in module) zahtevamo spremembo v ZSPJS, ki bo obrambnem sistemu dovolila izstop iz enotnega plačnega sistema.

OBRAZLOŽITEV:

Že več let poudarjamo, da enotni plačni sistem, kot ga imamo v RS, ni pravičen do zaposlenih v obrambnem resorju, saj poleg ustreznega plačila specifike dela in nalog v obrambnem resorju onemogoča načrtovanje in uresničevanje kariernih poti zaposlenih. Če povzamemo, sistem nazivov in primerjava sorodnih ali podobnih poklicev ne daje prave slike in tudi zaradi tega govorimo o podcenjenosti dela zaposlenih v obrambnem resorju.
Dejstvo je, da imajo vsi poklici znotraj obrambnega resorja specifične naloge, ki jih enotni plačni sistem ne priznava, bodisi so to civilne osebe na raznih civilnih dolžnostih in poklicih, bodisi so to vojaške osebe ali pa zaposleni v URSZR oz. upravnem delu MO. ZObr in ZSSlov v svojih določilih glede nalog zelo natančno in jasno vsem zaposlenim zapovedujeta naloge in oblike dela, ki jih ostali v javnem sektorju ali v državni upravi ne poznajo. Enotni plačni sistem ne prepoznava teh razlik in jih posledično neustrezno ovrednoti oziroma ne dovoli ustreznega plačila za opravljene naloge. Zato trdimo, da enotni plačni sistem negativno vpliva tudi na opravljanje nalog in posledično slabi varnost Republike Slovenije, hkrati pa determinira:
- nemožnost prilagajanja nazivov (v nobeni strukturi ni možnosti napredovanja v petih nazivih) specifikam strukture delovnih mest in nalog;
- neustrezno uvrstitev civilnih delovnih mest v J skupino;
- anomalija prevedbe višjih podčastnikov in častnikov;
- nemožnost sklepanja kolektivnih pogodb.

Vse našteto vam je bilo natančno pojasnjeno v skupnem dopisu z dne 15. 4. 2015, in sicer: »Zahteve sindikatov za spremembe ZSPJS, KPJS, KPND in odpravo anomalij plačnega sistema«.
Dodatni argument, ki vas vodi k prepoznavanju problematike na obrambnem področju je predvolilna obljuba – na odgovor na postavljena vprašanja SMO, in sicer je takrat, zlasti SMC, zagotovila, da je vaš dolgoročni cilj izločitev obrambnega resorja iz enovitega plačnega sistema javnih uslužbencev. Navsezadnje ste navedene obljube implementirali v koalicijsko pogodbo, v kateri zagotavljate, da boste prioritetno pristopili k zagotovitvi dostojnega in profesionalnega opravljanja službe vsem, ki skrbijo za našo varnost.

Iz zgoraj navedenega tako ugotavljamo, da vas naša zahteva za izstop iz enotnega plačnega sistema ne preseneča. Prepričani smo, da so vaše obljube in zaveze v koalicijski pogodbi iskrene, zato smo prepričani v vladno podporo k izvedbi naše navedene zahteve po izstopu iz enotnega plačnega sistema.

Neizpodbitna resnica je, da smo edina vojska in obrambni sistem na svetu, ki je povezan v enotni plačni sistem, saj je splošna praksa, da ima obrambni sistem na čelu z vojsko svoj plačni sistem. Dopolnilno dejstvo je, da je osnovna plača vojaka v primerljivih državah Evropski uniji veliko višja kot je to urejeno v Republiki Sloveniji.
Dovolj je bilo suženjstva in storjenih krivic v imenu enotnega plačnega sistema. Tudi zaposleni v obrambnem sistemu smo delavci, predvsem pa ljudje, hkrati pa varuhi varnega in stabilnega življenja v RS .

Zato zahtevamo takojšnje postopke za izstop iz enotnega plačnega sistema.

Lep pozdrav,

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Predsednik Darko Milenkovič

SINDIKAT VOJSKE OBRAMBE IN ZAŠČITE
Predsednik Mileva Štukelj

SINDIKAT PILOTOV MO
Predsednik Tobija Cukjati

Spoštovana, kot smo na prvem skupnem sestanku po nastopu mandata ministrice že poudarili smo v dvomih pri spremembah in dopolnitvah ZObr. Zavedamo se, da so nekatera področja in določila v ZObr že zdavnaj zastarela in kot taka ne sledijo novim predpisom in sodnim praksam. Prav tako smo vas tudi opozorili da nekatera določila zakonodaje na obrambnem področju žal nikoli niso bila uresničena in bi z uresničitvijo le-teh tako izpolnili pravne norme, ki bi vsem zaposlenim zagotovo prinesla dostojno plačilo za opravljeno delo.
Pri tem je smiselno poudariti, da je hkrati potrebno opraviti uporabno povezavo tudi z ZSSlov, kot tudi z ZSPJS. V nadaljevanju vas bomo še enkrat opozorili na veljavna določila ZObr in ZSSlov, ki bi ob spoštovanju le-teh zagotovo pripomogla k izboljšanju situacije na obrambnem področju.

MOŽNOSTI DOLOČIL ZObr:

91. člen tako omejuje možnosti dodatne zaposlitve zaposlenim na obrambnem področju. Pri tem pa v 4. odstavku daje nalogo VRS po dodatku in zvišanju osnovne plače, vendar te možnosti tako MO kot tudi SV nikoli nista skušala uresničiti skozi sklep VRS;
99. člen po vsebini člena gre za dejansko prepoved pravice do stavke, saj vsak odstavek na svoj način določa prepoved pravice do stavke. Opozarjamo, da prepoved stavke v obrambnim resorju ni bila nikoli ustrezno ovrednotena. V nekdanjem plačnem sistemu so zaposleni v JS tako imeli dodatek za omejitev do stavke oz. vsi zaposleni, ki so imeli po zakonih omejitve pri stavki. Tudi v tem primeru ni nikoli prišlo do uresničitve skozi sklep VRS.

MOŽNOSTI DOLOČIL ZSSov:

58. člen v povezavi s 92. členom ZObr nam vsem zaposlenim na obrambnem področju daje pravico do 10% dodatka zaradi omejevanja dela do določene starosti (vojaki po 45 letu) oz. prepovedi dela preko določene starosti (prenehanje delovnega razmerja v letu ko pridobimo pravice do starostne - poklicne pokojnine). Res je, da naj bi omenjeni dodatek bil predmet prevedbe leta 2008 vendar smo ravno z njegovo prevedbo dejansko izgubili dodatek, ki je izkazoval specifiko dela v obrambnem resorju. Zaradi zgoraj navedenih specifik je tako potrebno, ta dodatek na novo uresničiti;
Glede 59. člena smo že v dopisu z dne 07. 01. 2009, DOP 03/09 naredili natančno analizo in dejansko predlagali tudi način uresničevanja določil omenjenega člena, pa vendar se do danes do našega predloga vodstvo nikoli ni niti opredelilo.
V sindikatu ministrstvo za obrambo smo tako prepričani, da bi z uresničitvijo zgoraj omenjenih dodatkov in odpravo anomalij tako vsem zaposlenim zagotovili dostojno in pošteno plačilo za opravljeno delo, ki je izraz opravljenega dela v obrambnem resorju. Dejstvo je, da smo v obrambnem resorju priče vse večjem številu nalog in zahtev do zaposlenih, hkrati pa vse nižjimi dohodki.
Poleg omenjenih dodatkov, bi k normalnem plačilu za opravljeno delo veliko pripomoglo tudi izplačevanje nadur in ne več zgolj nasilno kompenziranje ur za opravljeno delo preko polnega delovnega časa.

Lep pozdrav.

Naslovnika:

Ga. ANDREJA KATIČ, ministrica
genmaj. dr. ANDREJ OSTERMAN, načelnik GŠSV

Celotna izjava SMO za 24 ur:

Povezava:http://www.24ur.com/novice/slovenija/predcasna-vrnitev-ker-ni-denarja.html

Glede pravega vzroka vrnitve general majorja Dobrana Božiča kot predstavnika Slovenije v OZN lahko v tem trenutku zgolj samo ugibamo. V kolikor pa je vzrok vrnitve v zastareli obrambni zakonodaji pa smo v SMO mnenja, da je to po svoje absurd v smislu, da odgovorni zaznavajo nujnost spremembe obrambne zakonodaje šele takrat, ko se le ta dotika ali pa prehaja v škodo generalov. Ves ta čas pa, ko zastarela obrambna zakonodaja povzroča škodo vojaku, ki je najnižji v hierarhični strukturi pa smo na naše zahteve k spremembi omenjene zakonodaje od odgovornih dobivali le odgovore, da ni pravi čas in da ni politične volje. Žalostno je le to, da vojaki,civili, PČ in Č te možnosti za skrajšanje razporeditve za delo v tujini nimajo ali pa jim je z zakonom omejena in jim ne preostane drugega kot da ukaz izpolnijo in se šele na to lahko pritožijo.

Danes je na RTV SLO 1 ob 19.00 bil objavljen prispevek pod naslovom »Vedno manj zanimanja za delo v Slovenski vojski« v katerem je predstavnik SMO podal naslednjo izjavo :
"Plače so mizerne, veliko pripadnikov celo odhaja v Avstrijo, kjer prodajajo svojo krvno plazmo,".

Nekaj minut zatem smo v sindikat MO prejeli klic in zahvalo pripadnika SV za korektno podano informacijo iz zavzemanje za slovenskega vojaka doda pa še:

»Da ga je sram, da mora s prodajo svoje plazme še zraven poštenega dela v SV poskušati preživeti družino. Sram ga je tudi, da bi za to izvedeli otroci, katerim skuša na ta način zagotoviti boljši jutri in , ki so ponosni na njega, da je vojak saj na tak način vedo, da jih oče varuje. Doda še, da ga je država, ki ji je prisegel svojo zvestobo in nenazadnje tudi svoje življenje, izigrala in izdala !«

V torek, 1. septembra 2015, se bo ob 8. uri v vseh upravnih enotah in krajevnih uradih v Sloveniji pričelo zbiranje najmanj 5.000 overjenih podpisov,kolikor jih sindikalne centrale skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi potrebujemo za podporo našemu predlogu sprememb zakona o minimalni plači.

Kljub temu, da je sicer skladno s tem zakonom predviden 60-dnevni rok zbiranja podpisov, bi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije radi, da potrebno število podpisov zberemo čim prej. Če bomo v tem uspeli, potem bomo zbiranje prekinili in obrazce čim prej odnesli v Državni zbor RS, da bodo poslanci lahko začeli z rednim postopkom sprejemanja sprememb zakona in bi na ta način lahko spremembe zakona začele veljati s 1. januarjem 2016.

Na tej povezavi najdete obrazec, KI GA PROSIM NATISNITE IN RAZDELITE MED VSE DELAVCE

V zvezi z obrazci je zelo pomembno naslednje:
• obrazec lahko podpišete na kateri koli upravni enoti v Sloveniji, ne glede na kraj stalnega prebivališča,
• obrazec lahko z osebnimi podatki izpolnite že pred odhodom na upravno enoto, vendar pa ga ne smete podpisati,
• del obrazca namenjen izpolnitvi vaših osebnih podatkov (ime in priimek, rojstni datum, kraj bivališča) morate izpolniti popolnoma enako, kot je to napisano v vašem osebnem dokumentu,
• obrazec izpolnite z velikimi črkami in čitljivo,
• obrazec morate podpisati šele pred uradno osebo na upravni enoti, ob predložitvi osebnega dokumenta (osebna izkaznica ali potni list).

Opozarjamo vas tudi na pravilno izpolnitev rubrike občina.

Ko boste prejeli overjen obrazec s strani uradne osebe na upravni enoti, ga lahko takoj oddate:
• dežurnim sindikalnim aktivistom na stojnicah pred upravnimi enotami,
• svojemu sindikalnemu zaupniku v podjetju ali ustanovi,
• na sedežu območne organizacije ZSSS, ki pokriva vaše stalno bivališče ali pa kraj, kjer
• delate,
• ali pa pošljete po pošti na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana.

Spoštovana!

Že vrsto let opozarjamo, tako MO kot SV, na slabo kvaliteto in kvantiteto osebne in varnostne opreme v strukturah SV. Vsa ta leta je vrh SV zavoljo sindikalnih pritiskov  obljubljal izboljšanje stanja na tem področju, vendar do realizacije obljub še do danes ni prišlo, nasprotno, razmere so iz dneva v dan bolj kaotične. Zgolj permanentno  iskanje izgovorov v varčevalnih ukrepih in v zmanjševanju obrambnega proračuna je po mnenju SMO ob ugotovljenih dejstvih nesprejemljivo, po vrhu vsega pa tudi neresno. Postopki, ki jih bomo v nadaljevanju našteli, pritrjujejo stališču SMO, ki deviantno izkazujejo neracionalno in neodgovorno razporejanje sredstev obrambnega proračuna.

1.     Način nabave osebne opreme vojaka oz. maskirnih oblačil in ustreznih obuval izkazuje že prvo takšno neracionalnost. Dokaz temu je nabava maskirnih oblačil in obuval, ki so bile kupljene v neustreznih velikostnih številkah in jih v strukturah SV nihče ne potrebuje, zato zgolj ležijo v skladiščih. Rezultat tega  je, da imamo posledično  v skladiščih  zelo majhne ali pa zelo velike številke oblačil in obutev. V SMO se upravičeno sprašujemo, zakaj se v centralnem skladišču vodijo evidenco številk za vsakega pripadnika SV in zakaj se ravno na tej podlagi ne naredi razrez številk, ki jih dejansko potrebujemo.

Tudi pri izbiri dobavitelja in kvalitete se upravičeno poraja dvom, čemu se  kupujejo osebna oprema vojaka dvomljive kvalitete. Dokaz temu so zadnji modeli uniform, ki v roku šestih mesecih razpadejo in bledijo, pri tem pa ne nudijo zadostne osebne zaščite vojakom, kar bi morala biti primarna skrb delodajalca.

Anomalije se pojavljajo tudi pri razdeljevanju opreme. Namreč; vojaki iz enot, ki svoje delo pretežno opravljajo  na terenu in bi morali biti tudi na MOM odraz urejenosti naših pripadnikov ter posledično SV, ne morejo dobiti uniform novejšega modela z izgovorom, da ni številk. Med tem, ko je situacija diametralno nasprotna med pripadniki, ki pretežni del svojega časa delajo v pisarnah, zlasti iz sestave GŠSV; le ti z lahkoto dobijo uniforme in to ravno številke, ki so za vojake, nižje podčastnike in častnike (pripadnike, ki so na terenu) nedostopne.

Nesprejemljivo se je pri tem sklicevati na Pravilnik o pripadanju, zlasti ko vemo, da imamo slabo kvaliteto osebnih oblačil in obutev in se le- te pri delu zelo hitro iztrošijo ter kot take niso primerne za uporabo. Zamenjavo obrabljene in uničene opreme ripadnikov pa mora odobriti poveljnik brigade ali celo načelnik GŠ. Vojaki, na katere pa vodilni radi pozabijo, čeprav vsi vedo, da so hrbtenica SV, so tako iz poprej omenjenih dejstev  primorani iz svojih mizernih osebnih prejemkov kupiti nove škornje. Tisti, ki pa tega ne zmorejo, hodijo v zalepljenih škornjih z lepilnim trakom .

Vsekakor, pri kvantiteti in kvaliteti osebne varovalne opreme ne smemo pozabiti na civilne osebe, zaposlene v SV, za katere ste pred leti po pritisku SMO zagotovili nekaj delovnih oblek, vendar ne v zadostnem številu. Tudi pri njih se pojavlja enak problem, saj nimajo možnosti dobiti novih oblek ali pa zamenjati stare in dotrajale. Za primer navajamo  kuharje, ki zaradi specifike dela zagotovo potrebujejo več majic in kuharskih oblek kot jih imajo, da o dotrajanosti obuval ne govorimo.

2.     Metodologija nabave zaščitne opreme za vse pripadnike SV je bila tako že v preteklosti zelo pomanjkljiva in slaba. Večkrat smo pristojne v MO in SV opozorili na neustrezno osnovno zaščitno opremo, kot je na primer sredstvo za zaščito sluha. Pri tem ne mislimo samo na ustreznost omenjene zaščite zgolj za vojaške osebe, temveč tudi za civilne osebe, ki so prisotne na streljanjih oz. usposabljanjih v bojnem delovanju oborožitve. Dokaz, da so sedanja sredstva nezadostna in nezadovoljiva, so zelo pogosti bolezenski pojavi naglušnosti, ki jih pripadniki SV utrpijo na delovnem mestu. Iz teh dejstev tako zaključimo, da delodajalec ni storil vsega, kar bi moral in kar mu narekuje zakonodaja, saj je rezultat opustitvenih dejan delodajalca v škodo pripadnikom, ki zaradi naglušnosti pri opravljanju zdravniških pregledov dobijo omejitve ali celo oceno nesposoben za opravljanje vojaške dolžnosti.

Pri zaščitni opremi smo tako prepričani, da se na MO in SV pod izgovorom recesije, vedete varčevalno in zavoljo tega nabavljate nekvalitetno opremo. Opozarjamo vas, da so posledice nabave in uporabe nekvalitetne opreme  nepopravljive, saj zaposleni zbolevajo za boleznimi, katerim bi se z ustrezno in kvalitetno zaščitno opremo zlahka izognili.

3.     Slabo zastavljena nabava ostale opreme, kot so osebna in tovorna vozila, specialna bojna vozila in specialni delovni stroji so že v preteklosti odnesla zajeten del finančnih sredstev v MO in SV. Na tem mestu se z vso resnostjo sprašujemo, zakaj se ne kupijo vozila nižjega cenovnega razreda in se zagotovi večje število enako kvalitetnih vozil z daljšim garancijskim rokom. Ko pa govorimo o nabavi specialnih delovnih strojev in vozil, bi izpostavili samo nabavo dveh gasilskih vozil za potrebe letališča v Cerkljah ob Krki. Namesto, da bi nabavili nova vozila v nižjem cenovnem razredu, ki bi prav tako zadoščala zahtevam, ste kupili dva rabljena vozila, ki so izven garancije in v katera bo potrebno vložiti še precejšnja finančna sredstva, da bo jih možno dati v operativno uporabo. Negospodarna, nepremišljena ravnanja se odražajo tudi pri nabavah bojnih ali nebojnih vozil in sredstev, ki se zaradi prestrukturiranja SV ne uporabljajo in se jih da iz operativne uporabe, čeprav jih moramo še naprej redno vzdrževati (vozila in sistem Roland).

Zadnji takšen primer in ihta nabave brezpilotnih letal v času najhujše krize na račun varčevanja pri osebni in varovalni opremi je nerazumno. Namreč, porabiti 300.000 €, ob dejstvu, da so vojaki brez ustrezne osebne in varovalne opreme, je nesprejemljiv, zlasti ob dejstvu, da se hkrati prodajajo letala PC-9, ki so državljane Slovenije že preteklosti stala cca. 360 mio €, sedaj pa jih prodajamo za nerazumno nizko ceno. Vse to v škodo kvalitete in kvantitete osebne in varovalne opreme zaposlenih v SV.

Po mnenju SMO gre v takšnih primerih nabave dejansko za nepotrebno razmetavanje s prepotrebnimi finančnimi sredstvi, zaradi katerih so prikrajšani tudi zaposleni pri svoji opremi ali celo pri usposabljanju, ki so ključnega pomena za varno opravljanje nalog.

4.     Absurdno ravnanje z obrambnim proračunom pri organizaciji in izvedbi raznih proslav SV pa po mnenju SMO presega vse meje zdravega razuma in kot tako daje napačni signal zaposlenim o racionalnem vedenju odgovornih tako v MO kot v SV. Da je temu tako, je nazoren primer proslava ob  dnevu SV, ki se je izvajala centralizirano, pri čemer so se porabila po nepotrebnem znatna finančna sredstva že za prevoz celotne sestave SV na prireditveno lokacijo. V SMO smo še dodatno ogorčeni nad nerazumnim ravnanjem s pripravljeno hrano v času proslave ob dnevu SV. Ta je bila namenjena za obiskovalce in  pripadnike SV. Kot so podali informacije zaposleni, se je zaradi slabo načrtovanega števila menijev več kot polovica te pripravljene hrane brez kančka odgovornosti zavrgla. Razumemo, da so proslave del aktivnosti SV in služijo sami promociji, pa vendar smo v preteklosti  tovrstne proslave izvajali po vojašnicah in je bila izvedba veliko manjše breme za finančna sredstva že tako obubožanega obrambnega proračuna. Poraja se tudi upravičen dvom o smotrnosti dodatnega obremenjevanja pripadnikov ob takšnih dogodkih, ki so že tako zaradi narave dela  večino časa od svojega doma in smo jih pri tem ob velikem številu kompenzacijskih ur še dodatno obremenjevali s tovrstnim iracionalnimi potovanji.

Navedli smo le del, po mnenju SMO, neodgovornih in razsipniških ravnanj, ki jih posledično kompenzirate na ramenih varnosti in zdravja tako pripadnikov SV kot zaposlenih v MO. Naše zahteve in ugotovitve naj vam bodo vodilo in pomoč k odpravi kaotičnega stanja na področju upravljanja v SV in MO.

Zaključujemo s naslednjimi zahtevami:

-        Izdelati razrez potrebnih številk oblačil in obutev za vse pripadnike in sistem nabave vzpostaviti tako, da bo vsak pripadnik v skladišču imel rezervno in novo opremo, bodisi je to osebna oz. maskirna, delovna ali pa zaščitna oprema;

-        Sistem zamenjave urediti tako, da ga odobri prvo nadrejeni pripadniku oz. zaposlenemu;

-        Nabavo osebnih, bojnih in nebojnih vozil in opreme načrtovati tako, da se za njih porabi čim manj sredstev in imajo dolgoročni namen;

-        Nemudoma prenehati z nerazumno nabavo »nujno« nepotrebne opreme in sredstev;

-        Proslave-prireditve načrtovati z čim nižjo porabo finančnih sredstev.

Vodstvo SMO

Naslovniki :

Ministrica ga Andreja Katič

Načelnik GŠSV Generalmajor dr. Andrej Osterman