Spoštovana!

Že vrsto let opozarjamo, tako MO kot SV, na slabo kvaliteto in kvantiteto osebne in varnostne opreme v strukturah SV. Vsa ta leta je vrh SV zavoljo sindikalnih pritiskov  obljubljal izboljšanje stanja na tem področju, vendar do realizacije obljub še do danes ni prišlo, nasprotno, razmere so iz dneva v dan bolj kaotične. Zgolj permanentno  iskanje izgovorov v varčevalnih ukrepih in v zmanjševanju obrambnega proračuna je po mnenju SMO ob ugotovljenih dejstvih nesprejemljivo, po vrhu vsega pa tudi neresno. Postopki, ki jih bomo v nadaljevanju našteli, pritrjujejo stališču SMO, ki deviantno izkazujejo neracionalno in neodgovorno razporejanje sredstev obrambnega proračuna.

1.     Način nabave osebne opreme vojaka oz. maskirnih oblačil in ustreznih obuval izkazuje že prvo takšno neracionalnost. Dokaz temu je nabava maskirnih oblačil in obuval, ki so bile kupljene v neustreznih velikostnih številkah in jih v strukturah SV nihče ne potrebuje, zato zgolj ležijo v skladiščih. Rezultat tega  je, da imamo posledično  v skladiščih  zelo majhne ali pa zelo velike številke oblačil in obutev. V SMO se upravičeno sprašujemo, zakaj se v centralnem skladišču vodijo evidenco številk za vsakega pripadnika SV in zakaj se ravno na tej podlagi ne naredi razrez številk, ki jih dejansko potrebujemo.

Tudi pri izbiri dobavitelja in kvalitete se upravičeno poraja dvom, čemu se  kupujejo osebna oprema vojaka dvomljive kvalitete. Dokaz temu so zadnji modeli uniform, ki v roku šestih mesecih razpadejo in bledijo, pri tem pa ne nudijo zadostne osebne zaščite vojakom, kar bi morala biti primarna skrb delodajalca.

Anomalije se pojavljajo tudi pri razdeljevanju opreme. Namreč; vojaki iz enot, ki svoje delo pretežno opravljajo  na terenu in bi morali biti tudi na MOM odraz urejenosti naših pripadnikov ter posledično SV, ne morejo dobiti uniform novejšega modela z izgovorom, da ni številk. Med tem, ko je situacija diametralno nasprotna med pripadniki, ki pretežni del svojega časa delajo v pisarnah, zlasti iz sestave GŠSV; le ti z lahkoto dobijo uniforme in to ravno številke, ki so za vojake, nižje podčastnike in častnike (pripadnike, ki so na terenu) nedostopne.

Nesprejemljivo se je pri tem sklicevati na Pravilnik o pripadanju, zlasti ko vemo, da imamo slabo kvaliteto osebnih oblačil in obutev in se le- te pri delu zelo hitro iztrošijo ter kot take niso primerne za uporabo. Zamenjavo obrabljene in uničene opreme ripadnikov pa mora odobriti poveljnik brigade ali celo načelnik GŠ. Vojaki, na katere pa vodilni radi pozabijo, čeprav vsi vedo, da so hrbtenica SV, so tako iz poprej omenjenih dejstev  primorani iz svojih mizernih osebnih prejemkov kupiti nove škornje. Tisti, ki pa tega ne zmorejo, hodijo v zalepljenih škornjih z lepilnim trakom .

Vsekakor, pri kvantiteti in kvaliteti osebne varovalne opreme ne smemo pozabiti na civilne osebe, zaposlene v SV, za katere ste pred leti po pritisku SMO zagotovili nekaj delovnih oblek, vendar ne v zadostnem številu. Tudi pri njih se pojavlja enak problem, saj nimajo možnosti dobiti novih oblek ali pa zamenjati stare in dotrajale. Za primer navajamo  kuharje, ki zaradi specifike dela zagotovo potrebujejo več majic in kuharskih oblek kot jih imajo, da o dotrajanosti obuval ne govorimo.

2.     Metodologija nabave zaščitne opreme za vse pripadnike SV je bila tako že v preteklosti zelo pomanjkljiva in slaba. Večkrat smo pristojne v MO in SV opozorili na neustrezno osnovno zaščitno opremo, kot je na primer sredstvo za zaščito sluha. Pri tem ne mislimo samo na ustreznost omenjene zaščite zgolj za vojaške osebe, temveč tudi za civilne osebe, ki so prisotne na streljanjih oz. usposabljanjih v bojnem delovanju oborožitve. Dokaz, da so sedanja sredstva nezadostna in nezadovoljiva, so zelo pogosti bolezenski pojavi naglušnosti, ki jih pripadniki SV utrpijo na delovnem mestu. Iz teh dejstev tako zaključimo, da delodajalec ni storil vsega, kar bi moral in kar mu narekuje zakonodaja, saj je rezultat opustitvenih dejan delodajalca v škodo pripadnikom, ki zaradi naglušnosti pri opravljanju zdravniških pregledov dobijo omejitve ali celo oceno nesposoben za opravljanje vojaške dolžnosti.

Pri zaščitni opremi smo tako prepričani, da se na MO in SV pod izgovorom recesije, vedete varčevalno in zavoljo tega nabavljate nekvalitetno opremo. Opozarjamo vas, da so posledice nabave in uporabe nekvalitetne opreme  nepopravljive, saj zaposleni zbolevajo za boleznimi, katerim bi se z ustrezno in kvalitetno zaščitno opremo zlahka izognili.

3.     Slabo zastavljena nabava ostale opreme, kot so osebna in tovorna vozila, specialna bojna vozila in specialni delovni stroji so že v preteklosti odnesla zajeten del finančnih sredstev v MO in SV. Na tem mestu se z vso resnostjo sprašujemo, zakaj se ne kupijo vozila nižjega cenovnega razreda in se zagotovi večje število enako kvalitetnih vozil z daljšim garancijskim rokom. Ko pa govorimo o nabavi specialnih delovnih strojev in vozil, bi izpostavili samo nabavo dveh gasilskih vozil za potrebe letališča v Cerkljah ob Krki. Namesto, da bi nabavili nova vozila v nižjem cenovnem razredu, ki bi prav tako zadoščala zahtevam, ste kupili dva rabljena vozila, ki so izven garancije in v katera bo potrebno vložiti še precejšnja finančna sredstva, da bo jih možno dati v operativno uporabo. Negospodarna, nepremišljena ravnanja se odražajo tudi pri nabavah bojnih ali nebojnih vozil in sredstev, ki se zaradi prestrukturiranja SV ne uporabljajo in se jih da iz operativne uporabe, čeprav jih moramo še naprej redno vzdrževati (vozila in sistem Roland).

Zadnji takšen primer in ihta nabave brezpilotnih letal v času najhujše krize na račun varčevanja pri osebni in varovalni opremi je nerazumno. Namreč, porabiti 300.000 €, ob dejstvu, da so vojaki brez ustrezne osebne in varovalne opreme, je nesprejemljiv, zlasti ob dejstvu, da se hkrati prodajajo letala PC-9, ki so državljane Slovenije že preteklosti stala cca. 360 mio €, sedaj pa jih prodajamo za nerazumno nizko ceno. Vse to v škodo kvalitete in kvantitete osebne in varovalne opreme zaposlenih v SV.

Po mnenju SMO gre v takšnih primerih nabave dejansko za nepotrebno razmetavanje s prepotrebnimi finančnimi sredstvi, zaradi katerih so prikrajšani tudi zaposleni pri svoji opremi ali celo pri usposabljanju, ki so ključnega pomena za varno opravljanje nalog.

4.     Absurdno ravnanje z obrambnim proračunom pri organizaciji in izvedbi raznih proslav SV pa po mnenju SMO presega vse meje zdravega razuma in kot tako daje napačni signal zaposlenim o racionalnem vedenju odgovornih tako v MO kot v SV. Da je temu tako, je nazoren primer proslava ob  dnevu SV, ki se je izvajala centralizirano, pri čemer so se porabila po nepotrebnem znatna finančna sredstva že za prevoz celotne sestave SV na prireditveno lokacijo. V SMO smo še dodatno ogorčeni nad nerazumnim ravnanjem s pripravljeno hrano v času proslave ob dnevu SV. Ta je bila namenjena za obiskovalce in  pripadnike SV. Kot so podali informacije zaposleni, se je zaradi slabo načrtovanega števila menijev več kot polovica te pripravljene hrane brez kančka odgovornosti zavrgla. Razumemo, da so proslave del aktivnosti SV in služijo sami promociji, pa vendar smo v preteklosti  tovrstne proslave izvajali po vojašnicah in je bila izvedba veliko manjše breme za finančna sredstva že tako obubožanega obrambnega proračuna. Poraja se tudi upravičen dvom o smotrnosti dodatnega obremenjevanja pripadnikov ob takšnih dogodkih, ki so že tako zaradi narave dela  večino časa od svojega doma in smo jih pri tem ob velikem številu kompenzacijskih ur še dodatno obremenjevali s tovrstnim iracionalnimi potovanji.

Navedli smo le del, po mnenju SMO, neodgovornih in razsipniških ravnanj, ki jih posledično kompenzirate na ramenih varnosti in zdravja tako pripadnikov SV kot zaposlenih v MO. Naše zahteve in ugotovitve naj vam bodo vodilo in pomoč k odpravi kaotičnega stanja na področju upravljanja v SV in MO.

Zaključujemo s naslednjimi zahtevami:

-        Izdelati razrez potrebnih številk oblačil in obutev za vse pripadnike in sistem nabave vzpostaviti tako, da bo vsak pripadnik v skladišču imel rezervno in novo opremo, bodisi je to osebna oz. maskirna, delovna ali pa zaščitna oprema;

-        Sistem zamenjave urediti tako, da ga odobri prvo nadrejeni pripadniku oz. zaposlenemu;

-        Nabavo osebnih, bojnih in nebojnih vozil in opreme načrtovati tako, da se za njih porabi čim manj sredstev in imajo dolgoročni namen;

-        Nemudoma prenehati z nerazumno nabavo »nujno« nepotrebne opreme in sredstev;

-        Proslave-prireditve načrtovati z čim nižjo porabo finančnih sredstev.

Vodstvo SMO

Naslovniki :

Ministrica ga Andreja Katič

Načelnik GŠSV Generalmajor dr. Andrej Osterman