politično kadrovanje in ne strokovno ! O kadrovanju v SV so pristojne  strokovne službe MO in SV, ki so to ocenjevala.

 

SMO in SVOZ pozoveta odbor za obrambo, da se v nadaljevanju, naj raje osredotoči na tri bistvene stvari in sicer:

1. Da odbor za obrambo usmeri vse moči za dvig obrambnega proračuna;

2. Da dosežejo politični konsenz za sprmembo Zakona o obrambi;

3. Da pripomorejo k čimprejšnji uveljavitvi kolektivne pogodbe za obrambni resor.

Odbor za obrambo 1. del

Odbor za obrambo 2.del v uvodu govori predsednik SMO Darko Milenkovič

Odbor za obrambo 3.del

 

Objavljeno v Novosti

Delo, 05.05.2015 

SV dobi 1,4 milijona evrov več za osnovno opremo

Oprema Sindikat ministrstva za obrambo opozarja na raztrgane uniforme in popokane škornje slovenskih vojakov

 

Ljubljana – »Stanje je kaotično. Blago za uniforme je nekvalitetno, enako je s škornji, ki pokajo,« je Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) opozoril ministrstvo. V odgovor so, pravi izvršni sekretar sindikata Marjan Lah, dobili znano floskulo, da ni denarja.

Dejan Karba

 

Čeprav smo davkoplačevalci v zadnjih treh letih za nakup 3500 kompletov uniform za potrebe Slovenske vojske (SV) odšteli dobrih 5,6 milijona evrov, s čimer nismo preoblekli niti polovice stalne sestave SV, uniforme naših pripadnikov iz nepojasnjenih vzrokov bledijo in se že po nekaj pranjih trgajo.

 

Na to smo v Delu opozorili že pred slabim letom, a glede na korespondenco med SMO in Morsom je stanje še vedno nespremenjeno. V sindikatu trdijo, da vojaki nimajo možnosti zamenjevanja strganih uniform in uničene obutve, zato je precej pripadnikov »raztrganih in brez ustrezne zaščite. Blago za nove uniforme je nekvalitetno, škornjem pa domnevno zaradi slabe kvalitete popoka spodnji del.«

 

Včasih vzor drugim, zdaj ...

Po podatkih sindikata so si pripadniki SV na nedavni vaji v Nemčiji strgane vojaške škornje zavijali s PVC-folijo in lepilnim trakom, »kar rahlo spominja na razmere v 2. svetovni vojni«. Izvršni sekretar SMO Marjan Lah pravi, da se je nekega našega vojaka usmilil ameriški kolega, ki mu je iz usmiljenja dal svoje rezervne vojaške škornje: »Podobno je na misijah, kjer se druge vojske ne morejo navaditi na raznolikost krojev in barv naših uniform. Če smo bili pred leti vzor vzhodnim vojskam tako po usposobljenosti kot po izgledu, nas zdaj prekašajo v celoti.« Simon Korez iz SV prizna, da so uniforme naše vojske morda res nekoliko pisane, a za celostno prenovo ni denarja. Primer iz Nemčije generalštabu ni znan, o popokanih obuvalih pa je Korez dejal, da so »vojaški škornji zaradi pogoste uporabe in različnih vremenskih razmer zelo izpostavljen artikel vojaške uniforme, zato se v pričakovanem obsegu in časovnem obdobju uporabe obrabijo«.

 

Vendar pa bo obrambni sistem po izdatnih krčenjih proračunskih sredstev v zadnjih letih letos za nabavo osnovne bojne opreme namenil precej več, kot je, denimo, lani: za nakup različnih artiklov bojne opreme je SV lani namenila 875.000 evrov, letos vojaški proračun za nakup artiklov osnovne bojne opreme predvideva kar 2.350.000 evrov. A do nove opreme spet ne bodo prišli vsi vojaki. Korez pravi, da so določili prioritete: najprej bodo opremili vojake, ki odhajajo na mednarodne operacije in misije, in bojne enote: »Pripadniki poveljstev so razporejeni v drugo prioriteto«.

Objavljeno v Novosti

Vsem članicam in članom  SMO, pripadnicam in  pripadnikov Slovenske vojske doma in po svetu, civilnim osebam zaposlenim v SV, v regisjkih centrih za obveščanje  in v upravnem delu MORS,  želimo ob mednarodnem prazniku dela 1. maju,  veliko delovnih uspehov in prijetno prvomajsko praznovanje.

Objavljeno v Novosti

Veliko zaposlenih z nizkimi dohodki v informativnem izračunu dohodnine za preteklo leto s strani DURS prejme odločbo, da mora poravnati premalo obračunano dohodnino v preteklem letu. Največkrat se izkaže, da je problem v tem, da so imeli obračunane previsoke olajšave na mesečni ravni.

Dejstvo je namreč, da morajo zaposleni preveriti ali jim pripada višja splošna olajšava ali ne, saj delodajalec ni seznanjen z vsemi ostalimi dohodki, ki jih prejema pri njemu zaposlena oseba in ki so predmet obdavčitve. DURS v lestvici za odmero dohodnine in olajšave navaja, da se zaposlenemu upošteva nižja olajšava v primeru, ko ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava. Tako bi se moral delodajalec obrniti na zaposlene, jim obrazložiti kje so dohodkovne meje za uveljavljanje višje splošne olajšave v danem letu. Na podlagi tega bi se zaposleni lahko odločil ali podpiše izjavo v kateri se strinja, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine povečana splošna olajšava ne upošteva.

Dejstvo je tudi, da je ob uveljavljanju povišane olajšave neto plača na mesečni ravni višja, potrebno pa je biti pozoren, da celoletni bruto dohodki ne presežejo meje, ki je določena za upravičenost do te olajšave. V primeru da jo, bo zaposleni moral povrniti preveč zaračunane olajšave oziroma poplačati premalo plačano dohodnino.

Vlada je, kljub ostremu nasprotovanju ZSSS, v letu 2013 spremenila zakon o dohodnini. S spremembo je določila, da se lestvica in olajšave ne usklajujejo več avtomatično vsako leto, temveč le v primeru, ko letna inflacija v avgustu preseže 3 odstotke (takrat mora vlada določiti odstotek uskladitve). Tako je lestvica za odmero dohodnine in olajšave tudi za leto 2015 enaka kot v letu 2013 in 2014! Na ta račun pa izgubljamo vsi zaposleni.

Zakon o dohodnini pozna tri olajšave, ki nam pripadajo in so odvisne od višine našega bruto dohodka na letni ravni (bruto plače, bruto regres za letni dopust, nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila in drugi dohodki iz obveznega socialnega zavarovanja, 13 plača, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe ipd. - razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine).

Tabela: Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka - 2014 in 2015

Če znaša skupni letni dohodek v EUR v letu 2014 in 2015

Znaša olajšava v EUR

Nad

Do

 

10.866,37 EUR

6.519,82 EUR

10.866,37 EUR

12.570,89 EUR

4.418,64 EUR

12.570,89 EUR

 

3.302,70 EUR

Vir: DURS

 

Tako je ključni podatek za posameznika, ko se odloča o uveljavljanju povišane mesečne olajšave prav vsota njegovih dohodkov na letni ravni!!

POZOR!!

Najvišja olajšava v višini 6.519,82 EUR v letu 2015 pripada zaposlenemu, ki bo tako kot v letu 2014, imel na letni ravni do 10.866,37 EUR skupnega dohodka. V teh 10.866,37 EUR na letni ravni se zaradi tega poleg bruto plač vštevajo tudi vsi prej omenjeni dohodki, razen tistih, ki so v skladu z Zakonom oproščeni plačila dohodnine. Enako velja za olajšavo v višini 4.418,64 EUR, ki v letu 2014 in 2015 pripada zaposlenim z bruto letnimi dohodki v višini od 10.866,37 EUR do 12.570,89 EUR.

Primeri za let 201 5:

 Primer Minimalna plača - v letu 2015:

790,73 EUR (bruto) *12 mesecev = 9.488,76 EUR

 + regres za letni dopust 790,73 EUR (bruto)

+ 13 plača 500 € (bruto)

= 10.779.49 EUR

v tem primeru je prav, da oseba uveljavlja dodatno olajšavo v višini 6.519,82 EUR na letni ravni oziroma v višini 543,32 EUR na mesečni ravni, saj bodo njeni letni bruto dohodki manjši od 10.866,37 EUR. S tem bo na mesečni ravni neto plača zaradi višje olajšave višja.

 Primer 930 EU R bruto:

930.0    EUR (bruto) *12 mesecev = 11.160,00 EUR

+ regres za letni dopust 790,73 EUR (bruto)

= 11.950,73 EUR

v tem primeru je primerno, da oseba uveljavlja dodatno olajšavo v višini 4.418,64 EUR na letni ravni oziroma v višini 368,22 EUR na mesečni ravni, saj se bodo njeni bruto dohodki na letni ravni uvrščali med 10.866,37 EUR in 12.570,89 EUR.

3.  Primer 980 EUR bruto plače:

980.0     EUR (bruto) *12 mesecev = 11.760,00 EUR

+ regres za letni dopust 900,00 EUR (bruto)

+ 13 plača 600 € (bruto)

= 13.260,00 EUR

v tem primeru je najprimerneje, da se oseba ne odloči za dodatno olajšavo, saj ji bo pripadala le splošna olajšava v višini 3.302,70 EUR na letni ravni oziroma 275,22 EUR na mesečni ravni. Če bi jo uveljavljala pa bo morala povrniti premalo plačano dohodnino.

Tako ocenite svoje dohodke na letni ravni in se odločite ali želite uveljavljati povišano olajšavo na mesečni ravni ali ne in o tem obvestite delodajalca. Prav tako zaposlenim pripadajo olajšave za vzdrževane družinske člane, kar tudi vpliva na izračun dohodnine in višino neto plače.

Pripravila Mag. Andreja Poje, univ. dipl. ekon. Izvršna sekretarka ZSSS

 

Objavljeno v Novosti

V sindikatu Ministrstva za obrambo (SMO) smo veseli, da je vendarle uspelo tudi članu sindikata vojakov Slovenije (SVS) dobiti individualni delovni spor za proste dni na MOM. Čeprav smo v SVOZ in SMO v enaki sodbi že v letu 2014 želi uspeh na delovnem sodišču. Iz tega lahko zaključujemo, da je sodišče korektno v primeru člana SVS sledilo odločitvam že v poprej dobljenim individualnim sporom članov SVOZ in SMO in iz slednjega tudi uspeh člana SVS ni smel izostati.

 

Kljub uspehu, ki ga SVS navaja je potrebno ob tem korektno povedati, da dobljena sodba na I. stopnji še ne pomeni uspeha, dokler le- ta ne postane pravno močna. V dobljenih individualnih sporih članov SVOZ-a kot tudi SMO-ja, ki trenutno orjeta ledino v individualnih delovnih sporih glede prostih dni na MOM se je MORS, ki ga zastopa Državno pravobranilstvo, pritožilo na odločitev delovnega sodišča (I. stopnje) in enako bo storilo tudi v dobljenem primeru SVS.

Pri tem vas obveščamo, da referenčna primera dobljena na delovnem sodišču glede prostih dni na MOM, tako člana SMO in kot tudi člana SVOZ, trenutno čakata na odločitev Višjega delovnega sodišča II. stopnje, ki bo znana v kratkem in o čem vas bomo obvestili.
Nesmiselno in skrajno zavajajoče je navajanje višine morebitnega iztoženega zneska za neizkoriščene proste dni na MOM, saj je potrebno poudariti, da se ta višina razlikuje od posameznika do posameznika.

Irelevantno je dejstvo kdo je prvi dobil sodbo, nikakor pa ne moremo mimo neresnice, ki jo objavlja SVS in se z njo celo hvali po mediji.

 

Tako moramo stavek v izjavi SVS na spletnem naslovu kot ga povzemamo v celoti spodaj , http://www.sindikatvojakov.si/dobljena-prva-odskodninska-tozba-ze-na-prvi-stopnji-za-odskodnino-zaradi-neomogocenega-tedensko-prostega-dne-na-misiji/, označiti kot grobo neresnico čeprav smo takšnega načina dela in početja SVS že vajeni iz preteklosti.

Citat: »V preteklih dneh je član SVS, prvi pripadnik Slovenske vojske za misijo po (2007) sprejetem Zakonu o službi v Slovenski vojski prejel sodbo, s katero je že na prvi stopnji delovnega sodišča v celoti dobil odškodninsko tožbo zaradi onemogočenega tedenskega počitka.«

V demanti te neresnice podajo naslednje argumentacijo:

 

Član SMO je s pomočjo odvetnika SMO, dne 10. 12. 2014 dobil vročeno uspešno odškodninsko tožbo na prvi stopnji delovnega sodišča za onemogočenega tedenskega počitka na MOM.
Tako zgoraj zapisana neresnična trditev SVS kaže na absurdno izigravanje in podcenjevanje pravne razgledanosti vojakov, ki jih na ta način želi zavesti in privabiti, da vlagajo tožbe in se še pred tem seveda včlanijo v SVS.

Z obzirom, da že kljub dobljenim tožbam tako na I. stopnji kot na II. stopnji delovnega sodišča še vedno ne obstaja sodna praksa s katero bi z gotovostjo lahko trdili, da bomo pri vlaganju tožb pripadnikov za onemogočenega tedenskega počitka na MOM 100% uspešni na DS.

Iz tega razloga pozivamo pripadnike SV, ki jim grozi 5 letni zastaralni rok, ki se šteje od dneva vrnitve iz misije, da razmislijo o morebitni tožbi v kolikor pa se odločijo jim bo pri tem SMO nudil pravno podporo kot je to storil v dobljenem referenčnem primeru. Vsem ostalim, ki ne grozi zastaralni rok pa svetujemo, da s tožbo počakajo do razpleta oz. pridobitve sodne prakse.

[pullquote]NOVO NOVO NOVO ! V kolikor se prijavite na portal lahko novico komentirate ![/pullquote]

Objavljeno v Novosti

ZADEVA : REALIZACIJA DOLOČIL ZDR-1

Spoštovana!

 

Že več kot dve leti je v veljavi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vsa njegova določila se pridoma realizirajo v praksi, naj gre to za realni ali javni sektor. Sodna praksa iz področja uveljavljanja oz. spoštovanja predpisov je jasna in sicer se uporablja predpis, ki je za delavca ugodnejši.

 

Pri analizi določil ZDR-1 zlasti v 79. členu, kjer je predpisana odpravnina za pogodbe o zaposlitvi, ki se sklenejo za določen čas ugotavljamo, da ne sledite in ne spoštujete določila ZDR-1.
Omenjeni člen v 3. odstavku daje pravico do odpravnine delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pogodba, ki je sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

 

Iz zgoraj navedenih ugotovitev in kršitev, zahtevamo takojšnjo uveljavitev tega določila ter dosledno izvajanje novega predpisa, saj so po našem mnenju vsi razlogi za ne izplačevanje odpravnin pripadnikov SV, ki jim preneha pogodba o zaposlitvi(vojakov, podčastnikov in častnikov) izključeni.

 

       »1. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

79. člen

(splošno)

(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom.

(3) Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

 

(4) Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

(5) V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

 

(6) Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. člena tega zakona.

 

(7) Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku tega člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.«

 

Naslovniki:

g. MILOŠ BIZJAK, državni sekretar

gen maj. Dr. ANDREJ OSTERMAN, NGŠSV

 

Objavljeno v Novosti

Na podlagi opozoril SMO v povezavi z dobljeno  sodbo na VDSS  in dopolnilnih dni letnega dopusta za starejše delavce (po 50 letu) nam je vodstvo MORS zagotovilo, da se trenutno pošiljajo že izdelane dopolnitve sklepov letnega dopusta za 2014 v katere je vključeno dodatnih 5 dni LD. Na podlagi zagotovil vodstva MORS bo jih moč koristiti do konca leta 2015.

Edino omejitev daje ZUJF po katerem še vedno ni moč koristiti več kot 35 dni LD na leto.

Podrobnosti dobljene sodbe SMO v povezavi.

Sindikat SMO uspešen na VDSS glede diskriminatorne obravnave zaposlenih v MO in SV glede Pravilnika o letnem dopustu

Objavljeno v Novosti

Pojasnjujemo :Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za maj 2015. Kar v praksi pomeni, da bo izplačilo opravljeno  5. junija 2015.

Regres za letni dopust za leto 2015 pripada zaposlenemu glede na plačni razred
zaposlenega, in sicer:

  • do vključno 15. plačnega razreda 692 €;
  • od 16. do vključno 30.    plačnega razreda 484,40 €;
  • od 31. do vključno 40.    plačnega razreda 346 €;
  • od 41. do vključno 50.    plačnega razreda 100 €;
  • od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada;

Glede vprašanj glede napredovanj pa smo že podali razlago, ki jo najdete na povezavi:

Nova napredovanja v plačnih razredih se ne upoštevajo pri upravičenosti do višine regresa za leto 2015

Objavljeno v Novosti

Na podlagi storjenih krivic v enotnem plačnem sistemu do zaposlenih v obrambnem resorju zahtevamo naslednje spremembe oz. dopolnitve v ZSPJS, KPJS, KPND in Uredbi o nadomestilu povračila potnih stroškov:

 

1. SPREMEMBE ZSPJS, KPJS

 

1.1. V 2. odstavku 13. člena zahtevamo naslednjo dikcijo:
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C4, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.

OBRAZLOŽITEV:
Izhajajoč iz pogajanj z VRS v mesecu maju 2013 in zagotovil s strani ministrov g. Viranta in g. Jakiča glede pričetka pogajanj in uresničevanja pravice zaposlenih do kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe in zaščite je nujno potrebno iz citiranega drugega odstavka odpraviti določilo, da se nazivi v plačni skupini C4 uvrščajo v plačne razrede z uredbo.
Namreč, ravno citirani zapis je osnovna ovira pri uresničevanju kolektivne pogodbe za obrambni resor.

1.2. V 1. odstavku 23. člena je nabor dodatkov potrebno dopolniti z dvema novima dodatkoma in sicer:

- dodatek za uniformirane in pooblaščene uradne osebe;
- dodatek za prepoved stavke in dela preko določene starosti.

Za ogled celotne vsebine se morate prijaviti na portal in v kolikor še niste morate spremeniti tudi privzeti elektronski naslov . Prosim da se prijavite Prijava.

Lep pozdrav.

 

Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štrukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO

Objavljeno v Novosti

Spoštovana!

Na podlagi vse več pritožb članov SMO ugotavljamo nove kršitve predpisov in že sklenjenih dogovorov v socialnem dialogu in sicer:

 

1. Zagotovitev varnosti pri izvajanju nalog MOTBSK

 

S strani članov SMO, ki so napoteni na usposabljanje v MOTBSK smo pridobili informacije, da so le ti zaradi kadrovskega deficita predvsem v logističnih enotah, ponovno angažirani z ukazom na usposabljanja.
V SMO se zavedamo, da ne moremo odločati o organiziranosti SV je pa naša temeljna skrb, da skozi socialni dialog zagotavljamo varno, predvsem pa znosno delovno okolje kot tudi varne delovne procese.
Preobremenjenost pripadnikov brez možnosti za pripadnika znosnih operativnih premorov vodi v izgorelost posameznika in kratenju pravic do organiziranosti družinskega življenja. Zavedati se moramo, da se zaradi preobremenjenosti posledično povečuje riziko za nastanek poškodb tako na pripadnikih kot na sredstvih s katerimi upravljajo. Takšen način organizacije dela dodatno slabi motiviranost in ustvarja slabe delovne pogoje ter zaostruje odnose v liniji PINK.
Spoštovana od vas zahtevamo, da nemudoma v okviru svojih pristojnosti preprečita zapisano problematiko, saj bosta v nasprotnem odgovorna za morebitne posledice, ki bodo zaradi preobremenjenosti nastale tako na pripadnikih kot na sredstvih. 

 

2. Spoštovanje dogovorjenih dodatnih kriterijev za podaljševanje pogodb o zaposlitvi (sklenitvi nove pogodbe po poteku pogodbenega roka)

 

V lanskem letu smo od ministra in načelnika zahtevali umik diskriminatornih pogojev za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi. Tako smo v letošnjem letu po outlooku dobili v seznanitev odločitev NGŠSV okoli dodatnih kriterijev za podaljševanje oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Bistvena sprememba je bila, da je edini relevantni dodatni kriterij za podaljševanje pogodbe pripadnikom, službena ocena in se tako vsi ostali pogoji umaknejo, dokler se zadeva ne uskladi s sindikati.
Na našo zahtevo je sklican sestanek, na katerem smo to dejstvo potrdili in se dogovorili tudi za stopnjevanje časovnega podaljšanja glede na višino službene ocene. Žal ugotavljamo, da podrejeni častniki, ki so odgovorni za vodenje kadrovskih postopkov v enotah ranga bataljona-polka-brigade, očitno niso seznanjeni z odločitvijo NGŠSV. Namreč, vse več pripadnikov 20. PPOK in 74. PPOK se pritožujejo, da so dobili obvestilo o ne podaljševanju pogodbe o zaposlitvi, kljub povprečju zadnjih treh službenih ocen, ki so višje od ocene dober. Kot razloge za ne sklenitev nove pogodbe odgovorni navajajo, zdravstvene razloge, (bolniške odsotnosti) za katere pa so pripadniki dostavili verodostojne listine. Neudeležbe pripadnikov na vajah pa insinuirajo z namernim odhodom pripadnikov na bolniški stalež pri čemer zato nimajo nikakršnih dokazov. Poveljujoči za zagotavljanje hierarhije in avtoritete tako uporabljajo do pripadnikov viktimizacijo, ki jo uveljavljajo skozi negativna mnenja k podaljšanju pogodbe.
Sprašujemo se, kdo poveljuje s SV, NGŠSV ali posamezniki, ki ne spoštujejo linije PINK-a še manj pa odločitve NGŠSV. Namenoma smo zapisali tudi enote, kjer se to dogaja.

 

 3. Določanje varne poti in postavitev obveznih kriterijev za vse komisije

 

Problematika obračuna prevoznih stroškov je akutni problem v SV, kot tudi v MO. Gre za različna se mnenja o vstopnih kriterijev, kdaj se in pod kakšnimi pogoji potni stroški obračunavajo po znižani kilometrini, oz. kdaj delavec nima možnosti uporabe javnega prevoza. Čeprav je to še odprto vprašanje se žal vse večkrat pojavlja novo, bolj pereče odprto vprašanje in sicer, neenakost postopkov komisij pri določanju poti na delo. Največ problemov je pri določanju trase za pot na in iz dela, kjer se komisije oklepajo zgolj najkrajše poti, ne glede na vrsto prometnice. Namreč v praksi pri skoraj vseh obračunih potnih stroškov na podlagi kilometrine naletimo na gozdne, makadamske ali popolnoma neprevozne poti. Policisti sicer imajo v svojih KP zapisano varno pot. Žal so pravice morali iskati na sodišču in dejansko so tudi pridobili sodno prakso iz naslova varne poti in možnosti uporabe javnega prevoza. V prilogi vam posredujemo sodbo VDSS. Ker komisije nimajo enakih meril in kriterijev predlagamo, da se zato napišejo obvezne usmeritve pri čemer pa zahtevamo tudi določilo varne poti oz. najhitrejše in najvarnejše poti. Vsekakor iskalnik poti ostane najdi.si, pa vendar znotraj njega se naj uporabljajo najhitrejše, najraje po avtocesti in najkrajše poti brez možnosti gozdnih poteh.

Lep pozdrav.

Naslovnika:

 

g. MILOŠ BIZJAK, državni sekretar

gen maj. Dr. ANDREJ OSTERMAN, NGŠSV

Objavljeno v Novosti

Podatki o SMO

Sindikat Ministrstva za Obrambo

  • Dejavnost: Dejavnost sindikatov
  • Davčna številka: 90213033
  • Naslov: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Odnosi z javnostmi

Marjan LAH

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. GSM:040 792 528