S podpisom fiskalnega pakta so se države evrskega območja zavezale k prenosu pravila za uravnoteženje javnih financ v nacionalni pravni red, s čemer se je pomen strukturnega salda še povečal. Fiskalni pakt je del medvladne pogodbe (PSUU), s katero so se države evrskega območja ter nekatere druge države EU5 zavezale, da bo njihov proračun v normalnih okoliščinah uravnotežen ali v presežku. To se skladno s členom 3(1b) PSUU šteje za doseženo, če letni strukturni saldo sektorja države dosega srednjeročni cilj države s spodnjo mejo strukturnega[pullquote align="right" class="template-style"]DZ sprejel zakon o fiskalnem pravilu DZ je pravkar z 62 glasovi za in sedmimi proti sprejel izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. [/pullquote] primanjkljaja na ravni 0,5 % BDP (oz. 1 % BDP za države z dolgom precej pod 60 % BDP). To fiskalno pravilo, ki je opredeljeno strožje kot s Paktom za stabilnost in rast6 , bi morale države prenesti v notranji pravni red do začetka leta 2014, in sicer z zavezujočimi in trajnimi določbami, ki so po možnosti ustavne narave. Države podpisnice morajo tudi vzpostaviti neodvisni nadzor nad spoštovanjem pravila uravnoteženega proračuna in določiti popravljalne mehanizme, ki se samodejno sprožijo v primeru znatnih odstopanj od srednjeročnega cilja, ali prilagoditvene poti za njegovo dosego.

Vse države evrskega območja so fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu države že prenesle v nacionalno zakonodajo. Večina držav je fiskalno pravilo določila z ustavnim zakonom. Slovenija je med štirimi državami, ki so pravilo opredelile v ustavi, in sicer strožje, kot predvideva fiskalni pakt

Spoštovani, člani Sindikata Ministrstva za obrambo in pripadniki SV !

V sindikatu SMO smo veseli ponovne odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je potrdilo odločitev delovnega in socialnega sodišča I. stopnje, da pripadnikom SV na MOM pripada tedensko prosti dan. Takšno odločitev II. stopenjskega sodišča pričakujemo v naslednjih dneh tudi v SMO, kjer je bil prvi referenčni primer člana SMO že uspešen na I. stopnji se pa je državno pravobranilstvo (MORS) pritožilo na VDSS.

Vendar pri tem nikakor ne moremo mimo pomembnega dejstva, da je uspehu na višjem delovnem in socialnem sodišču pripomoglo že poprejšnji uspeh referenčne tožbe na I. stopnji, člana SMO in še posebej člana SVOZ, ki pa je že žel uspeh s tožbo na Višjem delovnem sodišču (II. stopnja). http://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2012032113071181/#

Državno pravobranilstvo, ki zastopa MORS se je pri tem sklicevalo, da pripadnikom na misijah ne pripada tedensko prosti dan češ, da je to regulirano v Zakonu o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), kar pa je Višje delovno in socialno sodišče prepoznalo za neutemeljeno .

 V SMO pozivamo vse člane kot tudi pripadnike SV, ki jim zaradi zastaranja grozi zastaralni rok petih let, le- ta pa  teče od dneva vrnitve iz misije, da na pooblaščeni odvetniški pisarni podajo zahtevo za vložitev tožbe glede neizkoriščenih tedenskih prostih dni na MOM kot je to na podlagi obvestila SMO že storilo veliko pripadnikov SV.

Za dodatna pomoč in pojasnila se obrnite na sindikalnega zaupnika SMO v objektu SV kjer delate ali nam pišite na e- naslov : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Ponudili vam bomo vso pravno pomoč, da bo pravici zadoščeno !

 Dne 15. 6. 2015 je sindikat Ministrstva za obrambo SMO na pristojne v MO in SV posredoval zahtevo za izplačilo 30% dodatka oz. nadur za vse neizkoriščene kompenzacijske ure pripadnikom SV, na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 80/2015, ki jo je sprožil Policijski sindikat Slovenije.

Poudarjamo, da SMO vse do sprejema možnega negativnega odgovora na zahtevo plačila nadur pripadnikom SV, še ni izčrpal socialnega dialoga.

Takoj po odgovoru MO vas obvestimo o nadaljnjih postopkih.

Vodstvo SMO

I. Stališče sindikatov javnega sektorja do vladnih »Izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij in politiki plač v obdobju 2016–20120«

IZBOLJŠAVE PLAČNEGA SISTEMA/ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI

Vladni dokument je v delu naslova, ki napoveduje izboljšave plačnega sistema, zavajajoč. Cilj velike večine predlaganih sprememb v razdelku »Izboljšave plačnega sistema« (2. točka) je varčevanje, ne pa izboljšanje sistema. Že osrednja pojma tega razdelka, tj. »deregulacija« in »fleksibilnost,« ki sta najtesneje povezana z neoliberalno ideologijo varčevanja, sporočata, da vladi ne gre za večjo kakovost javnih storitev in krepitev načela enake dostopnosti na eni strani ter za izboljšanje pogojev dela in krepitev materialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju na drugi, temveč za dolgoročno, »strukturno« varčevanje. Spreminjanje plačnega sistem v javnem sektorju v smeri nadomestitve kratkoročnih varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti za čas krize, z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi, je za sindikate javnega sektorja nesprejemljivo.

Kot je zapisala Vlada RS, »izboljšava plačnega sistema« med drugim temelji na Nacionalnem reformnem programu 2015–2016, ki smo ga sindikati zavrnili, ker vlada ni upoštevala naših predlogov sprememb. To še zlasti velja za enega od ključnih ciljev Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti »nadomestitve učinkov kratkoročnih varčevalnih ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov«. Na ESS smo sindikati temu cilju kategorično nasprotovali in predlagali, da se to besedilo zamenja z vsebinsko nasprotnim: »Nadomestiti učinke kratkoročnih varčevalnih ukrepov z ukrepi, ki bodo vrnili razmerje med delom in kapitalom v BDP na raven pred krizo ter obnovili socialne pravice, ki so bile znižane zaradi varčevalnih ukrepov.« V obrazložitvi predlagane spremembe smo opozorili, da Vlada RS, ko predlaga, da se kratkoročni varčevalni ukrepi, ki so posegli v posamezne socialne pravice, v pogoje in stroške dela, preoblikujejo v trajno veljavne, »strukturne« ukrepe, priznava, da niso bili vpeljani izključno zaradi globoke krize, ampak – za nazaj – potrjuje, da želi krizo izkoristiti za trajno znižanje socialnih pravic in trajno znižanje deleža dela v BDP v korist kapitala. Ker je delež prejemkov zaposlenih v BDP od 2008 do 2014 padel, delež kapitala pa se je povečal, je treba sprejemati ukrepe, ki bodo razmerja med delom in kapitalom v deležu BDP vrnili vsaj na raven pred krizo. Ocenjujemo, da je namen izhodišč na zelo prikrit in prefinjen način nadaljevati trdo sedemletno varčevalno politiko plač in drugih prejemkov. Ugotavljamo, da imamo sindikati javnega sektorja in vlada diametralno nasprotna si stališča. Sindikati verjamemo, da je treba del gospodarske rasti – drugi del se jo nameni za investicije in vlaganja v nova delovna mesta – nameniti za izboljšanje prejemkov zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, medtem ko vlada meni, da je treba posege v socialno državo in prejemke zaposlenih trajno ohraniti na »krizni« ravni. Dvomimo, da so, upoštevajoč temeljno nasprotje pri razumevanju smeri sprememb, kompromisi o spremembah plačnega sistema mogoči.

Če bi vlada resnično želela izboljšati plačni sistem, ne bi mogla prezreti kričeče pomanjkljivosti, ki se kaže v asimetrični kompresiji plač v spodnjem delu plačne lestvice. A ker odprava dejstva, da sega minimalna plača do 16. plačnega razreda, kar povzroča resne napetosti in upravičeno nezadovoljstvo zaposlenih v najnižje ovrednotenih delovnih mestih v skupini »J«, zahteva dodatna sredstva, tega vlada ne sme razumeti kot izboljšavo.

Vladni predlog poskuša sistemsko uveljavitev varčevalnih ukrepov opravičiti s trditvijo, da je plačni sistem rigiden in nestimulativen, a hkrati v Analizi plačnega sistema javnega sektorja priznava, da »reforma plačnega sistema zaradi različnih interventnih ukrepov nikoli ni bila realizirana na način, kot je bilo z novim sistemom predvideno. Interventni ukrepi so v veliki meri zamrznili ali omejili variabilne elemente sistema, zaradi česar sistem deluje bistveno bolj rigidno, kot je bil zastavljen« (Analiza, str. 5, enako tudi na str. 91). S to trditvijo vlade se v celoti strinjamo.

Stališče sindikatov do predlaganih ukrepov in protipredlog:

Spreminjanje plačnega sistema v javnem sektorju v smeri nadomestitve kratkoročnih varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti za čas krize, z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi, je za sindikate javnega sektorja nesprejemljivo.
Predlagamo, da plačni sistem v skladu z Dogovorom o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (10. 12. 2014) s 1 . 1. 2016 začne delovati v vseh svojih elementih, vključno z variabilnimi elementi in po nekaj letih nemotenega delovanja ocenimo, kje so potrebne izboljšave.
Če želi delodajalec zagotavljati še dodatno fleksibilnost plačnega sistema, naj zagotovi dodatno maso sredstev za plače.

ANOMALIJE

Strinjamo se z nujnostjo odprave anomalij, kot so v osnovi opredeljene v podpisanih dogovorih in sporazumih. Zato vztrajamo, da se v izhodišča, poleg zavez o odpravi anomalij v skupini J«, vključijo tudi zaveze vlade iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti plačnega sistema tudi v drugih plačnih skupinah. Ker je vlada med anomalije dodala tudi uvrstitve delovnih mest plačne skupine »B«, ki v dogovorih o odpravi anomalij do zdaj niso bili omenjeni, sindikati predlagamo:

da se med anomalije uvrsti tudi dejstvo, da minimalna plača sega do 16. plačnega razreda, kar je potrebno prioritetno odpraviti. Vladnemu predlogu, da se popravijo plače direktorjev, ne nasprotujemo in predlagamo, da se popravke plač v skupini »B« rešuje vzporedno s popravki na najnižje ovrednotenih delovnih mestih v skupini »J« in na v dogovoru za obdobje 2009 – 2010 ter Aneksu št. 1 h KPJS ugotovljenih delovnih mestih v drugih plačnih skupinah, uvrstitvami delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugimi delovnimi mesti, pri katerih se pokaže, da je vrednotenje vprašljivo.

POLITIKA PLAČ V OBDOBJU 2016–2020

Predlagamo:
da se kot izhodišče za plačno politiko v tem obdobju vzame polna uveljavitev plačnega sistema od 1. 1. 2016 dalje in opredelitve iz Socialnega sporazuma 2015–2016, ki se jih nadgradi za celotno srednjeročno obdobje.

II. Stališče sindikatov javnega sektorja do vladnih »Izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016«

Zavračamo namero Vlade RS o nadaljevanju ukrepov na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju v letu 2016. Vztrajamo pri dosledni izpolnitvi zavez iz Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (10. 12. 2014).

III. Analiza

Pripombe k Analizi plačnega sistema javnega sektorja bomo posredovali naknadno.

Drago Ščernjavič, l.r.                                                             Branimir Štrukelj, l.r.
Vodja Pogajalske skupine                                                SJS Vodja Pogajalske skupine KSJS

ZADEVA: ZAHTEVA ZA URESNIČEVANJE DOGOVORA IZ SOCIALNEGA DIALOGA

Spoštovana !

Vsi pripadniki SV ob vstopu – zaposlitvi v sistem morajo izpolnjevati zelo ostra zdravstvena in psihična merila. V času službovanja in ob upoštevanju dejavnikov staranja so za razliko od mnogih zaposlenih v JS, izpostavljeni številnim težkim psihofizičnim obremenitvam, ki terjajo tudi bolezenske spremembe na organizmu. Večkrat smo opozorili, da vojaška služba ni zgolj služba, temveč je to način življenja, ki zaradi obremenitev močno vpliva tudi na zdravje vsakega slehernega pripadnika.

V sindikatu ugotavljamo, da so ravno pripadniki SV najbolj izpostavljeni poškodbam in bolezenskim spremembam zavoljo katerih so napoteni na zdravstveni pregled za oceno dela zmožnosti kjer se po večini ugotovijo zdravstvene omejitve. V glavnini takšnih primerov zdravstvena komisija pri MORS-u poda mnenje o (ne)sposobnosti za opravljanje vojaške službe. Takšna odločitev omenjene komisije pa botruje prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, kar eklatantno nakazuje na interes delodajalca, da se po liniji najmanjšega napora in brez čuta odgovornosti za nastanek takšnih stanj, reši takšnih delavcev.

Alarmantna je ugotovitev, da od leta 1991 od kar so bili zaposleni prvi slovenski vojaki do danes ni bila ugotovljena in priznana niti ena poklicna bolezen v naboru le teh, kljub velikemu številu izdanih sklepov pripadnikom o (ne)sposobnosti za opravljanje vojaške službe. Takšni pokazatelj jasno kaže na krivdo delodajalca, saj le-ta do danes ni postoril vsega, kar mu nalaga zakonodaja na področju varnosti in zdravju pri delu, da bi tako z dolžnim izpolnjevanjem zakonodaje zagotovil pravice, ki obolelim in poškodovanim pripadnikom izhajajo iz naslova poklicnih bolezni.

V sindikatu SMO tako tudi ostro nasprotujemo sestavi zdravstvene komisije, saj minister-ica vanjo dejansko imenuje zaposlene zdravnike iz VZE, ki ob ugotovitvah obolenj in poškodb, pripadnika tudi napotijo na zdravstveno komisijo MORS. Menimo, da zaposleni zdravnik v VZE, ki je pripadnika obravnaval in predlagal na zdravstveno komisijo sme biti zgolj poročevalec na komisiji, nikakor pa ni dopustno, da ima tudi pravico odločanja v sami komisiji, ker v takšnem primeru nastopi nasprotje interesov uradne osebe.
Sestavo zdravstvene komisije MORS lahko tako primerjamo z invalidsko komisijo oz. komisijo v Kliničnem centru kjer v sestavi ni zdravnikov, ki so ugotovili bolezensko stanje oz. nesposobnost, temveč so strokovnjaki iz drugih področij.

Na sestanku med MORS in SMO v lanskem letu smo se dogovorili, da pred napotitvijo pripadnika na komisijo zdravnik-ca iz VZE, ki ugotovi nesposobnost, stopi v kontakt z osebnim zdravnikom zaradi morebitnega sprožanja postopka za oceno invalidnosti pred invalidsko komisijo. Pri tem vas ponovno opozarjamo, da dosledno upoštevate 3. odstavek 24. člena Pravilnika o preventivnim zdravstvenih pregledih delavcev MORS-a, kjer je zdravnik dolžan posredovati podatke v službo za varnost in zdravje pri delu na MORS in skupaj z njimi mora sprožiti ustrezne postopke za priznavanje poklicnih obolenj.

Z namenom razjasnitve določenih odprtih vprašanj zahtevamo analizo z naslednjimi podatki:
- Število poškodb po vrsti in naravi poškodbe
- Število bolezenskih posledic poškodbe
- Pregled ocen zdravstvene komisije (število obravnavanih, nesposobnih za vojaško službo, zdravstveni razlogi za nesposobnost)
- Število sproženih postopkov pred invalidsko komisijo (sodelovanje z osebnim zdravnikom-co)
- Število sproženih postopkov za priznavanje poklicne bolezni, ki so že na seznamu poklicnih bolezni
- Vrste in število najpogostejših bolezenskih stanj, ki še niso na seznamu poklicnih bolezni
- Število sproženih postopkov za ugotavljanje nove poklicne bolezni, ki še ni na seznamu.

Za vpogled v analizo po zgornjih alinejah smo bili dogovorjeni in je bilo vodji službe za varnost in zdravje pri delu, iz strani državnega sekretarja naročeno, da naj pripravi podatke in v sodelovanju s SMO pristopi k pripravi vse potrebne dokumentacije za priznavanje poklicnih bolezni. Namreč, v ostalih delih državne uprave ti postopki potekajo normalno in v skladno z veljavno zakonodajo. Spomnimo se, da je to prednostna in zakonska naloga omenjene službe in je skrajni čas, da to svojo nalogo omenjena služba prične izvajati.

Glede problematike nezgod pri delu in potrjevanja ER8 obrazca, kjer je najpogostejša težava v tem, da so dokaj pogosti primeri, ko službe za varnost in zdravje pri delu določene nezgode oz. poškodbe, ki je posledica te nezgode pri delu, noče »priznati« kot take, kar pa pomeni, da ima prizadeti zaradi tega precej manj pravic, MORS pa precej manj oz. nič obveznosti in odgovornosti, vas opozarjamo, da ste na podlagi 95. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Url. RS, št. 72/2006) kazensko odgovorni, če zavarovani osebi odrečete ali omejite pravice, ki ji na podlagi tega zakona pripadajo ter tudi, če zavarovani osebi omogoči uveljavljanje pravic v večjem obsegu, kot ji to po tem zakonu pripada.
Zahtevamo, da s takšnimi dejanji prenehate. V kolikor pa bo še v naprej prihajalo do neutemeljenih zavrnitev poškodb pri delu s strani omenjene službe bo sindikat zoper odgovorne uporabil vsa pravna sredstva, da zaščiti oškodovane zaposlene, katerim je bila kršena zakonska pravica.

Hkrati vas pozivamo, da pristopimo k spremembam pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ministrstva za obrambo, saj je kot tak v določenih delih nelogičen in zaradi tega prihaja po našem mnenju do nedopustnih zlorab.

Lep pozdrav.

Naslovnika:

ga. ANDREJA KATIČ, ministrica
genmaj. ANDREJ OSTERMAN, načelnik GŠSV

ZSSS SPOROČILO ZA MEDIJE

USPELO NAM JE: DVIG VAROVANEGA ZNESKA PLAČE, KI JE IZVZET IZ IZVRŠBE

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljamo današnjo odločitev Odbora za pravosodje v DZ RS, ki je izglasoval predlagano spremembo Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero se zvišuje varovani znesek plače, ki mora delavcu ostati na transakcijskem računu. Izglasovana podpora predlaganim zakonskim spremembam med drugim pomeni, da bo delavcu v primeru izvršbe na njegovem transakcijskem računu moral ostati denarni znesek najmanj v višini neto minimalne plače.

Na ZSSS smo že večkrat pozivali, da se mora slovenska zakonodaja spremeniti v tej smeri. Sindikati, podpisniki socialnega sporazuma 2015 2016 pa smo tekom pogajanj uspeli to vključiti tudi v sklenjen socialni sporazum. Z drugimi besedami: dvig varovanega zneska plače, ki mora delavcu ostati na transakcijskem računu, je neposredna posledica sindikalnega pritiska in tega, da podpisniki socialnega sporazuma 2015 2016 le-tega tudi razumejo in jemljejo resno.

Veseli nas, da je ministrstvo za pravosodje hitro pristopilo k uresničevanju obveze vlade iz socialnega sporazuma 2015 2016, pričakujemo pa tudi, da bo predlagana sprememba dobila podporo v Državnem zboru in da bo lahko pričela čim prej veljati v praksi.

S tem se bo namreč veliki skupini ljudi, tistim z najnižjimi prihodki, malce olajšalo preživljanje skozi mesec.

Goran Lukič

ZADEVA: ZAHTEVA ZA PLAČILO NADUR PRIPADANIKOM SV

Zveza: sodba VSRS v zadevi VIII Ips 80/2015

Spoštovana !

Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 80/2015, ki jo je sprožil Policijski sindikat Slovenije  vas v SMO pozivamo, da pristopite k poravnavi nastalih krivic, za pripadnike SV, ki so in bodo posredovali zahtevo za varstvo pravic glede plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa (dodatka za nadurno delo) v višini 30% osnovne bruto urne postavke za vse nadure, nastale ob zaključku vsakega posameznega 6-mesečnega referenčnega obdobja.

Spoštovana !
Na podlagi ukaza NGŠSV in izvedbenih ukazov poveljnikov enot ugotavljamo, da prihaja do neenakosti plačil v enotah, ki svoje naloge opravljajo kot takojšnje odzivne sile (TOS) –MOTV in Natove odzivne sile (NRF) - NČVP.

Pomen in namen enot TOS in NRF je jasen, čimprejšnji sklic na podlagi alarma ali klica. Glede na dejstvo, da je takšen način odziva pripadnikov SV urejen tako v 97. e. členu ZObr kot tudi v 2. odstavku, 21. člena in nadalje v celotnem 55. členu ZSSloV v katerih je natančno opredeljeno kot delo, ki ne sodi v delovno obveznost. Izhajajoč iz navedenega je vlada RS dodatek za pripravljenost na domu natančno predpisala s 3. odstavkom 32. člena ZSPJS in tako s 46. členom KPJS določila plačilo le - tega v višini 20% osnovne plače zaposlenega.

Iz ukaza NGŠSV je moč razbrati, da se omenjena odzivnost zagotavlja s klicem na osebne telefonske številke pripadnikov, čeprav 2. odstavek 55. člena ZSSlov narekuje obveznost zagotavljanja tehničnih sredstev za zagotavljanje pripravljenosti (dosegljivosti). Tako je jasno, da so omenjene sile v zagotavljanju stalne pripravljenosti na domu (status dosegljivosti) in je vsak njen pripadnik omejen v svojem družinskem življenju, saj mora biti pripravljen na svojo čimprejšnjo odzivnost po klicu. Še več, pripadnik je v času pripravljenosti na domu v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je njegova pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena.

Na podlagi informacij članov SMO so vsi pripadniki razporejeni z ukazom in razporedom dela v omenjene enote vendar nimajo enakega plačila iz naslova pripravljenosti na domu (dosegljivosti). Tako se pojavlja, da samo nekateri pripadniki TOS dobijo dejansko in pravilno plačano tudi pripravljenost za delo na domu (dosegljivost), kar je na podlagi predpisov pravilno.

Način izvajanja zgoraj omenjenih določil pa je nepravičen in po našem mnenju diskriminatoren do pripadnikov, ki se nahajajo v enoti NRF in tudi do nekaterih pripadnikov SV v TOS, ki dodatka ne prejemajo. Prav tako vas moramo opozoriti na zlorabo njihovih osebnih telekomunikacijskih sredstev v primerih alarmiranja, ki so nezakonita in v nasprotju z določili 2. odstavka 55. člena ZSSloV.

Zato zahtevamo, da vsem pripadnikom, katerim še ni izplačan dodatek za pripravljenost na domu (dosegljivost), pričnete nemudoma izplačevati omenjeni dodatek ter jim dodatek obračunate tudi za nazaj, torej za ves čas, v katerem so po ukazu bili dejansko pripravljeni na domu za sklic enote.

Ob neupoštevanju naših zahtev se bomo z vsemi legitimnimi sredstvi zoperstavili takšnemu nelegitimnemu načinu izkoriščanja pripadnikov SV.

O realizaciji omenjenih zahtev pričakujemo pisno obvestilo, da so navedene krivice sanirane oz. poravnane v najkrajšem možnem času, najpozneje pa do 25. 6. 2015.

Naslovnika:

ga. ANDREJA KATIČ, ministrica
genmaj. ANDREJ OSTERMAN, načelnik GŠSV

V celoti objavljamo podano izjavo s strani SMO za časnik VEČER:

V SMO nam je primarna skrb za socialni položaj zaposlenih, kot tudi skrb za varne delovne pogoje. SMO je že večkrat opozoril tako matično telo, odbor za obrambo, kot tudi vrhovnega poveljnika oboroženih sil SV, da je varčevanje vlade na plečih varnosti in zaposlenih v SV, ki so državotvorni element te družbe, lahko pogubno ravnanje. Zavedati se moramo, da je pomanjkljiva varnost državljanov podobno kot zrak, ko se zaveš, da le tega ni, kar je velikokrat prepozno.

Pripadniki SV, pri tem imam v mislih tako uniformirane kot civilne osebe, smo postali v državi, za katero smo pripravljeni dati tudi svoje življenje, ko nesebično priskočimo na pomoč državljanom vsakič, ko nas le ti potrebujejo, drugorazredni državljani .

Racionalizacija na plečih omenjene skupine temelji na metodologiji nelegitimnih prihrankov »vzemi jim pravico, nekaj teh zaposlenih bo sicer iskalo pravico na sodišču, vendar velika večina pa zaradi razlogov bojazni ne-podaljšanja pogodb in socialne nezmožnosti, to ne bo storila in tako bo na plečih slednjih ustvarjen prihranek.« Iz dneva v dan se srečujemo z vse večjimi odhodi pripadnikov iz SV. Vojaki in zaposleni v SV pri svojem pošteno opravljenem delu do države RS enostavno nimajo več denarja za osnovno preživetje, zato se posledično pojavljajo osebni stečaji.

Enaki problemi se pojavljajo ob novih zaposlitvah oz. nadomeščanju kadra, kjer so navedeni problemi postali negativna promocija SV. Kljub večkratnim opozorilom SMO, s katerim se vsi deležniki strinjamo, da je najboljša promocija SV v smislu pridobivanja kadra, odhod zadovoljnih vojakov iz sistema, ostaja le pri strinjanju realizacije.

Kar je najhujše, v 24 letih delovanja SV do danes, nismo bili sposobni zagotoviti jasne karierne poti vojaka, ki zaradi rigidne zakonodaje na področju obrambe postavi vojaka po 45. letu na cesto in to prav tistega, ki mu je temeljno poslanstvo pri opravljanju poklica domoljubnost. S takšnimi izgledi mladi ne vidijo perspektive v vojaškem poklicu, saj je že neukemu človeku jasno, da je namen zaposlitve vojaka jasno začrtan v smeri izkoriščevanja slednjih, po znanem sistemu »izžemi in zavrži«. Zanimiva je ugotovitev, da po 24 letih delovanja nimamo niti enega primera priznane poklicne bolezni, kljub temu, da je tak poklic sila težak, tako iz vidika psihičnih kot tudi fizičnih naporov. Veliko pripadnikov pri svojem doslednem opravljanju svojega poklica utrpi poškodbe, zaradi katerih jim je priznana stopnja invalidnosti.

V SMO od nove ministrice pričakujemo pokončno politično držo, v smislu povišanja obrambnega proračuna, takojšnjo prekinitev zlorabe delovnopravne zakonodaje, popravek vseh storjenih napak pripadnikom, zaradi kršitev delovne zakonodaje in ustrezno sankcioniranje tistih, ki so to stanje povzročili. Prav tako zahtevamo, da ministrica pristopi k takojšnim spremembam zakonodaje na obrambnem področju. Pri izboljšanju statusa zaposlenih pa zahtevamo, da kot socialni partnerji pristopimo k pogajanjem, glede nujne kolektivne pogodbe za obrambni resor. Ministrica je na zaslišanju pred odborom za obrambo po našem mnenju pokazala dobro poznavanje pereče problematike v resorju, ki ga je prevzela, prav tako je bilo zaznati veliko mero socialnega čuta do pripadnikov SV. S skupnimi napori in s takojšnjim socialnim dialogom, tako uspeh pri reševanju narodne identitete ne bi smel izostati.

Iskrene čestitke ob dnevu Slovenske vojske.

Le s skupnimi močmi nam bo uspelo zreti v dostojno, varno in lepšo prihodnost, ki si jo kot pripadniki Slovenske vojske dostojno  zaslužimo. 

vodstvo SMO