S podpisom fiskalnega pakta so se države evrskega območja zavezale k prenosu pravila za uravnoteženje javnih financ v nacionalni pravni red, s čemer se je pomen strukturnega salda še povečal. Fiskalni pakt je del medvladne pogodbe (PSUU), s katero so se države evrskega območja ter nekatere druge države EU5 zavezale, da bo njihov proračun v normalnih okoliščinah uravnotežen ali v presežku. To se skladno s členom 3(1b) PSUU šteje za doseženo, če letni strukturni saldo sektorja države dosega srednjeročni cilj države s spodnjo mejo strukturnega[pullquote align="right" class="template-style"]DZ sprejel zakon o fiskalnem pravilu DZ je pravkar z 62 glasovi za in sedmimi proti sprejel izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. [/pullquote] primanjkljaja na ravni 0,5 % BDP (oz. 1 % BDP za države z dolgom precej pod 60 % BDP). To fiskalno pravilo, ki je opredeljeno strožje kot s Paktom za stabilnost in rast6 , bi morale države prenesti v notranji pravni red do začetka leta 2014, in sicer z zavezujočimi in trajnimi določbami, ki so po možnosti ustavne narave. Države podpisnice morajo tudi vzpostaviti neodvisni nadzor nad spoštovanjem pravila uravnoteženega proračuna in določiti popravljalne mehanizme, ki se samodejno sprožijo v primeru znatnih odstopanj od srednjeročnega cilja, ali prilagoditvene poti za njegovo dosego.

Vse države evrskega območja so fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu države že prenesle v nacionalno zakonodajo. Večina držav je fiskalno pravilo določila z ustavnim zakonom. Slovenija je med štirimi državami, ki so pravilo opredelile v ustavi, in sicer strožje, kot predvideva fiskalni pakt