Sindikat Ministrstva za obrambo, Ljubljana – Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13 - ZPIZ-2)               (U-I-68/14)

ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI

10. odstavka. 413 člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C in 101/13 - ZIPRS1415; v nadaljevanju: ZPIZ-2)

v zvezi

z 11. odstavkom 92. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/2004 – uradno prečiščeno besedilo, z dne 23.09.2004; v nadaljevanju: ZObr) in 204. členom ZPIZ-2

in 

PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE

10. odstavka 413 člena ZPIZ-2 

in 

PREDLOG ZA PREDNOSTNO OBRAVNAVANJE ZADEVE

Sedanja ureditev, ki velja le za vojaške osebe, je edinstvena in do vojaških oseb diskriminatorna. Vojaške osebe namreč obravnavana nedopustno različno v primerjavi z ostalimi primerljivimi poklici, katerih delodajalec je dolžan plačevati prispevke v sklad obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja po ZPIZ-1 oz. v poklicno zavarovanje po ZPIZ-2. Takšna ureditev hkrati ogroža socialno varnost vojaških oseb in jim jemlje pravico do izbire, ali se bodo poklicno upokojili ter do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev uživali poklicno pokojnino ali pa bodo odložili začetek uveljavljanja poklicne pokojnine (čl. 204/5 ZPIZ-2) ali uveljavljali pravico do enkratnega izplačila sredstev (čl. 206 ZPIZ-2).

O podrobnostih boste obveščeni naknadno.

Spoštovani, zahvaljujemo se za zaupanje, ki ste ga izkazali s tem, da ste na nas naslovili vprašanja v povezavi z zaposlitvijo in socialnim položajem vaših članic in članov, zaposlenih na obrambnem področju. V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore SDS.

• Ali boste v kolikor bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS, podprli nujno spremembo zakonodaje na obrambnem področju predvsem tam, kjer se zakonodaja dotika pravic iz delovnega razmerja?

V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat opozorili na nujnost spremembe Zakona o obrambi in drugih predpisov, vezanih na področje obrambe in zaščite ter reševanja. V zvezi z zakonom o obrambi niso problematične le določbe, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja, temveč so pomanjkljivo urejena tudi druga področja, ki jih ta zakon ureja.

• Kako boste uredili status vojakov po 45. letu in preprečili izkoriščevanje omenjene skupine zaposlenih v JS?

Spremenili bomo Zakon o službi v Slovenski vojski. Med drugim bo skrbi za vojake po 45. letu starosti namenjena posebna pozornost.

• Ali boste podprli in se zavzemali, da imajo pravico do kolektivne pogodbe tudi zaposleni na obrambnem področju ?

V Slovenski demokratski stranki podpiramo pravico do kolektivne pogodbe tudi za zaposlene na obrambnem področju. Seveda pa je potrebno najprej vzpostaviti socialni dialog, v katerega morajo biti vključeni vsi predstavniki sindikatov, ki delujejo v okviru Ministrstva za obrambo (kot predstavniki delojemalcev) ter pristojna ministrstva oziroma Vlada RS (Ministrstvo za obrambo, ministrstvo pristojno za javno upravo in Vlada RS).

• Ali boste podprli spremembe upokojevanja zaposlenih v SV na način, da bo pravičen in spoštljiv do pripadnikov SV?

Slovensko vojsko vidimo kot pomemben konstitutivni del naše države, zato bomo podpirali vse spremembe zakonodaje, ki bodo imele za cilj pravičen in spoštljiv odnos na vseh področjih in ne samo na področju upokojevanja.

• Ali boste pristopili k reševanju anomalij v plačni skupini J ?

Potrebno bo narediti celovito analizo plačnega sistema na področju obrambe ter zaščite in reševanja. Še poseben poudarek je potrebno posvetiti plačnemu sistemu poklicnih pripadnic in pripadnikov SV, vojaških uslužbencev ter civilnih oseb, zaposlenih v SV. V socialnem dialogu se bomo trudili doseči pošteno rešitev, ki bo po eni strani upoštevala dosedanje dogovore, po drugi strani pa bo še znosna v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah. Za povečanje plač in s tem povezanim socialnim statusom na vseh področjih sta ključni oživitev gospodarstva in večja gospodarska rast.

Spoštovani,

v vašem sporočilu ste nam zastavili nekaj vprašanj v zvezi z delovnimi pravicami zaposlenih v vojski. Sporočamo vam, da se kot mali podjetniki in delodajalci dobro zavedamo bremena delovne zakonodaje, ki nam jo je naložila država. Seznanjeni smo tudi Zakonom o javnih uslužbencih, ki precej drugače ureja delovna razmerja kot sicer velja v gospodarstvu.

Zakon o javnih uslužbencih, je tudi sicer krivičen do nas delodajalcev in seveda delavcev v javni upravi, ki nimajo zagotovljenega bolj stabilnega delovno pravnega statusa.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja, ki ste nam jih zastavili in sicer:

·         Ali boste v kolikor bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS, podprli nujno  spremembo zakonodaje  na obrambnem področju predvsem tam, kjer se zakonodaja dotika pravic iz delovnega razmerja?

Podprli bomo vsako spremembo zakonodaje, ki s svojimi členi prihaja v nasprotje z drugo zakonodajo ali pa ni pravična do državljanov. To velja seveda tudi za spremembo zakonodaje na obrambnem področju, ki se dotika pravic iz delovnega razmerja.

·         Kako boste uredili status vojakov po 45. letu in preprečili izkoriščevanje omenjene skupine zaposlenih v JS?

Država, ki zaposluje ljudi, je dolžna poskrbeti za svoje zaposlene, tako kot smo dolžni za svoje zaposlene poskrbeti tudi delodajalci iz gospodarstva. Delovno pravna zakonodaja, ki velja za gospodarstvo namreč jasno določa na kakšen način lahko delodajalci odpustimo delavce in s kakšnimi razlogi. Glede na to, da tudi mi ne moremo odpuščati delavcev zaradi starosti, se nam zdi sporno, da to lahko stori državni organ. To se nam zdi namreč povsem diskriminatorno.

V kolikor dejansko vojaki po 45. letu ne bi bili več sposobni opravljati enakega dela, bi jih morali prezaposliti na drugo ustrezno delovno mesto, kot to velja za nas delodajalce v gospodarstvu.

·         Ali boste podprli in se zavzemali , da imajo pravico do kolektivne pogodbe tudi zaposleni na obrambnem področju ?

Menimo, da imajo vsi pravico do svojih kolektivnih pogodb. S kolektivnimi pogodbami se namreč jasno lahko opredeli pravila, ki veljajo za delovna razmerja na posameznem področju. Vsekakor pa je potrebno upoštevati tudi ostale zakonske določbe in pravila, ki urejajo način sklepanja kolektivnih pogodb in drugih internih aktov.

·         Ali boste podprli spremembe upokojevanja zaposlenih v SV na način, da bo pravičen in spoštljiv do  pripadnikov SV?

Kot smo zapisali že v našem programu, se zavzemamo za to, da bodo vse pravice in svoboščine državljanov spoštovane dosledno. To velja tudi za delavce.

·         Ali boste pristopili k reševanju anomalij v plačni skupini J ?

Teh anomalij na žalost ne poznamo dovolj konkretno, smo se pa pripravljeni o tem poučiti ter pristopiti h konkretnemu reševanju problematike.

Upamo, da se boste na podlagi naših odgovorov lažje odločili, komu boste na predčasnih volitvah namenili svoj glas.

Vljudno vas pozdravljamo.

Polona Kresnik

Članica izvršnega odbora LGS

Odgovor koalicije Združena levica

ZL se zavzema za postopno in organizirano demilitarizacijo v smislu prestrukturiranja večjega dela oboroženih sil iz čisto vojaških struktur v civilno sfero, konkretno v enote civilne zaščite. Slednja ne bi bila več v izključni domeni lokalnih skupnosti, temveč delno centralizirana, posodobljena in predvsem z novimi nalogami. 

Enote za letalsko podporo bi reorganizirali v enotno službo (tako kot je svoje čase že bila svoj rod) iskanja in reševanja, tako na kopnem kot na morju in v sklopu večje službe za področje alp in Jadrana. Slovenska vojska ima bogate izkušnje in vrhunske posadke. Kopenske sile bi kontrolirano in po naravni poti (upokojevanja...) ravno tako transformirali v civilne strukture znotraj civilne zaščite, ki pa ne bi bile omejene na lokalno delovanje, temveč bi kot specializirane enote posredovale po vsem svetu. Menimo namreč, da ni realnih potreb za vzdrževanje vojaškega ustroja, sploh takega kakršen je sedaj, saj je v svojem bistvu večinoma namenjen popolnjevanju intervencijskih sil zavezništva NATO in ne obrambnim nalogam. Prav tako je iz zgodovine jasno, da je na ozemlju republike Slovenije smiseln samo partizanski način boja, oz. splošni odpor proti okupatorju. Slovenska vojska sama nima zmogljivosti da bi odbila splošni napad oz. okupacijo, zanašanje na zavezništvo pa prav tako ne garantira ničesar, saj so moderni spopadi nizke intenzitete, nimajo narave širših vojaških spopadov in večinoma imajo svoje vzroke v geo-strateških in vojaških doktrinah svetovnih velesil. Poleg tega zavezništvo že več kot 40 let ne zmore zaustaviti spopad nizke intenzitete dveh članic zavezništva (Grčija in Turčija). 

Del proračunskih sredstev, ki sedaj gredo za netransparentno nakupovanje (nepotrebne) vojaške opreme, bi preusmerili v plače zaposlenih in izboljšanje delovnih pogojev.

Nekdanji vojaki, zaposleni v civilni zaščiti bi tako imeli veliko boljše socialne pogoje kot jih imajo sedaj v vojaških strukturah. Nesprejemljivo se nam namreč zdi, da se vojaki prijavljajo za vojaške misije večinoma zaradi želje po boljšem zaslužku, saj dodatki za delovanje na vojnem področju bistveno presegajo mirnodobske plače.

Izkušnje s "prebegom" za slabo četo vojaških pilotov v civilne službe so več kot zgovorne.

Kar pa se vaših kratkoročnih sindikalnih bojev tiče, jih seveda podpiramo, kakor tudi podpiramo bolj diferencirano vrednotenje določenih poklicev znotraj javnega sektorja. V smislu zgoraj opisanega prestrukturiranja vojaških sil, tudi odgovarjamo na vaše vprašanje kako bomo rešili problem vojakov po 45 letu starosti - tako, da bi njihovo znanje in izkušnje nadgradili, jim omogočili napredovanje in zaključek kariere zunaj vojaških struktur (odvisno sicer od tega ali bi do takšnih tektonskih sprememb na vojaškem področju sploh prišlo in kdaj bi do njih prišlo). Za določene poklice bi, v sodelovanju s sindikati, poskušali uvesti smiseln in pravičen karierni sistem, vključno s pogoji upokojevanja, ki bi upošteval specifike določenih poklicev, tudi znotraj vojske.

Z anomalijami v plačilnem sistemu J nismo seznanjeni, vendar bomo stremeli k pravičnejšemu plačilnem sistemu na splošno, kar verjetno vključuje tudi povsem nov in pravičnejši plačni sistem za JS.

Spoštovani, odgovori Zavezništva Alenke Bratušek spodaj.

Lep pozdrav ZaAB

Ali boste v kolikor bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS, podprli nujno  spremembo zakonodaje  na obrambnem področju predvsem tam, kjer se zakonodaja dotika pravic iz delovnega razmerja?

Sprememba zakonodaje na obrambnem področju je potrebna predvsem zaradi pregledne (sistemske) ureditve  doseženega razvoja  in sprememb v obrambnem sistemu po vstopu RS v NATO (in EU) in prehoda na poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo. 

·         Kako boste uredili status vojakov po 45. letu in preprečili izkoriščevanje omenjene skupine zaposlenih v JS?

Vojakom po 45. letu starosti poteče pogodba o zaposlitvi. Zagotoviti je potrebno primerno odpravnino za prehod ali pa zaposlitev v civilno sfero. 

·         Ali boste podprli in se zavzemali , da imajo pravico do kolektivne pogodbe tudi zaposleni na obrambnem področju ?

Za zaposlene na obrambnem področju  (razen za pripadnike SV) velja kolektivna pogodba za javni sektor. 

·         Ali boste podprli spremembe upokojevanja zaposlenih v SV na način, da bo pravičen in spoštljiv do  pripadnikov SV?

Ker se zavedamo težav poklicnega upokojevanja za zaposlene v SV, je bila v letošnjem letu sprejeta avtentična razlaga petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero je bila urejena  možnost enkratnega izplačila sredstev še pred upokojitvijo v sistemu obveznega oz. poklicnega zavarovanja. Sicer pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) kot sistemski zakon, ki ureja področje poklicnega zavarovanja, drugih izjem za zaposlene v SV razen omenjene ne vsebuje oz. ne vsebuje izjem za nobeno poklicno skupino.

·         Ali boste pristopili k reševanju anomalij v plačni skupini J ?

Da, to je potrebno urediti. Plačna skupina J oz. spremljajoča delovna mesta glede na dejavnost ni tako homogena, kot druge plačne skupine. Iz tega pa izhaja tudi največ težav. Hkrati so zaposleni iz te plačne skupine na istih ali primerljivih delovnih mestih zaposleni v različnih dejavnostih v vseh dejavnostih javnega sektorja. Če javne uslužbence razvrstimo po plačnih skupinah, ugotovimo, da je največ javnih uslužbencev zaposlenih v plačni skupini J (skoraj četrtina). V tej plačni skupini prihaja tudi do anomalij v vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, kar pomeni, da sistem v globalu ne omogoča ustreznega vrednotenja javnih uslužbencev na sicer istih ali primerljivih delovnih mestih. Temu bo potrebno v prihodnje nameniti več pozornosti. Plačni sistem je treba urediti tako, da bodo vsi javni uslužbenci prejemali primerno plačilo za isto delo. 

Spoštovani,

V imenu Piratske stranke Slovenije vam odgovarjam na vaša vprašanja:

Ali boste v kolikor bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS, podprli nujno spremembo zakonodaje na obrambnem področju predvsem tam, kjer se zakonodaja dotika pravic iz delovnega razmerja?

Mnenja smo, da morajo biti pravice vojakov iz delovnega razmerja kar v največji meri izenačene s pravicami ostalih uslužbencev, vseeno pa morajo upoštevati specifiko dela pripadnikov SV. Potrebno je odpraviti vse nejasnosti v zakonih in podzakonskih aktih. Prepogosto smo priče kršenju ali "inovativnemu" tolmačenju lastnih pravilnikov.

Kako boste uredili status vojakov po 45. letu in preprečili izkoriščevanje omenjene skupine zaposlenih v JS?

Preučili bomo:

 možnost, ali je mogoče starost, do katerega lahko vojak opravlja svoje dolžnosti, podaljšati (npr. do 50. leta, če za to obstaja obojestranski interes in če je oseba sposobna za to delo), upoštevati pa je potrebno tudi poklicne bolezni pripadnikov SV,

 možnost, ali lahko proračun za vojake, ki jim zaradi starosti preneha pogodba o zaposlitvi, zagotovi mesečno rento kot obliko pomoči pri zaposlovanju v realnem sektorju,

 možnost, ali je mogoče iz pripadnikov SV, ki jim zaradi starosti preneha pogodba o zaposlitvi, oblikovati posebno enoto, ki bi nadomestila zasebne varnostne službi pri varovanju državnih objektov, kar bi na dolgi rok pomenilo prihranek v proračunu.

Ali boste podprli in se zavzemali, da imajo pravico do kolektivne pogodbe tudi zaposleni na obrambnem področju ?

Dejstvo je, da je vojska v sistemu javnih uslužbencev specifika, zato je prav, da se s posebno kolektivno pogodbo urejajo tiste posebnosti, ki niso vezane na enotni plačni sistem.

Ali boste podprli spremembe upokojevanja zaposlenih v SV na način, da bo pravičen in spoštljiv do pripadnikov SV?

Strinjamo se, da se upokojevanje vojakov vključi v naslednjo spremembo pokojninske zakonodaje na tak način, da bodo kar najbolj upoštevane specifike pripadnikov SV.

Ali boste pristopili k reševanju anomalij v plačni skupini J?

Glede na to, da se anomalije plačne skupine J vlečejo še skozi zadnje štiri mandate vlade, nedvomno.

Lep pozdrav,
Borut Jakopin
Piratska stranka Slovenije

Na vas naslavljamo pismo v času predčasnih volitev v Državni zbor z nekaj pomembnimi vprašanji, ki se tičejo zaposlitve in socialnega položaja naših članic in članov zaposlenih na obrambnem področju. Predpostavljamo, da bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS v prihodnjem mandatu.

Tako vas pozivamo, da svoje odgovore posredujete čim prej, da jih bomo lahko pravočasno predstavili članicam in članom sindikata. Odgovore strank in list bomo v vrstnem redu, kot jih bomo prejemali in v nespremenjeni obliki objavljali v sklopu novic na spletni strani.

NUJNA SPREMEMBA ZAKONODAJE NA OBRAMBNEM PODROČJU

Na obrambnem področju se dnevno srečujemo z neustrezno oz. zastarelo zakonodajo. Omenjena zakonodaja povzroča zaposlenim na obrambnem področju, predvsem v slovenski vojski, katera se navezuje na pravice iz delovnega razmerja, največ krivic. Hkrati pa nas postavlja v neenakovreden položaj napram ostalim javnim uslužbencem.

• Ali boste v kolikor bo vaša stranka ali lista sodelovala v Vladi RS, podprli nujno spremembo zakonodaje na obrambnem področju predvsem tam, kjer se zakonodaja dotika pravic iz delovnega razmerja?
• Kako boste uredili status vojakov po 45. letu in preprečili izkoriščevanje omenjene skupine zaposlenih v JS?
• Ali boste podprli in se zavzemali , da imajo pravico do kolektivne pogodbe tudi zaposleni na obrambnem področju ?
• Ali boste podprli spremembe upokojevanja zaposlenih v SV na način, da bo pravičen in spoštljiv do pripadnikov SV?
• Ali boste pristopili k reševanju anomalij v plačni skupini J ?

Naslovniki :
- Desus
- Enakopravni deželani - Naprej Slovenija
- Nova Slovenija (NSi)
- Socialni demokrati (SD)
- Združena levica
- Državljanska lista (DL)
- Slovenska nacionalna stranka (SNS)
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Stranka Mira Cerarja (SMC)
- Zeleni Slovenije
- Piratska stranka
- Slovenska ljudska stranka (SLS)
- Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab)
- Pozitivna Slovenija (PS)
- Lista Verjamem
- Liberalno-gospodarska stranka (LGS)

Spoštovani člani SMO, naprošamo vas, da opravite glasovanje, glede dogovora "o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 in se opredelite ali ga podpirate ali zavračate. Svoj glas lahko oddate le po opravljeni prijavi na portal SMO. Glasovanje je možno opraviti  do srede, 9. 7. 2014, na podlagi vaših glasov bomo sporočili stališče sindikata SMO vladni strani !

{module 294}

D O G O V O R
o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015                        

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:

I. Za leto 2015 brez soglasja s podpisniki tega dogovora, poleg ukrepov, ki izhajajo iz tega dogovora, ne bo dodatnih ali drugačnih posegov v plače, povračila in druge prejemke javnih uslužbencev, kot so določeni z ZSPJS, ZUJF in ZIPRS1415 ter na njihovi podlagi sprejetimi izvršilnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

Ravnanje v nasprotju s tem dogovorom se šteje za kršitev. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

II. Podaljšajo se vsi ukrepi iz Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13), razen ukrepa glede napredovanj v plačne razrede, ki se delno spremeni (4. točka), in sicer:

1. Veljavnost plačne lestvice, določene v Zakonu o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/13; ZSPJS-R), se podaljša do vključno 31.12.2015.
Podaljšanje veljavnosti plačne lestvice ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s 5. členom ZSPJS in ne vpliva na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnem znesku ter na višino prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom.
Veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za delo v tujini določenih v Uredbi o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/2013) in veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za opravljanje vojaške službe oziroma službe izven države določenih v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 47/2013) se podaljša do konca leta 2015.
Rok začetka uporabe določbe Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 41/12, 108/13) o letnem preverjanju kriterijev za uvrstitev delovnih mest plačne skupine B v plačne razrede in posledičnih drugačnih uvrstitvah delovnih mest plačne skupine B v plačne razrede se prestavi na 1.1.2016.
Od 1.1.2016 dalje se uveljavijo vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, uveljavljene s 1.6.2012.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZSPJS) in KPJS.

2. Do konca leta 2015 se vrednost plačnih razredov in višine drugih prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom, razen v primerih, določenih s tem dogovorom, in uskladitve vrednosti regresa za prehrano, ne uskladi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZSPJS) in KPJS.

3. V letu 2015 ni napredovanj v plačne razrede in nazive. Leto 2015 se ne šteje v napredovalno obdobje. Ne glede na prvi in drugi stavek te točke javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2015 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZIPRS).

4. Ne glede na prejšnjo točko, lahko ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje, za en plačni razred napredujejo javni uslužbenci, ki na delovnem mestu, ki ga zasedajo, še niso napredovali in so v izhodiščnem plačnem razredu tega delovnega mesta.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZIPRS).

5. Redna delovna uspešnost se v letu 2015 ne izplačuje.

6. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2015 izplačuje, kot sledi:
- višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
- kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
- javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2015 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače);
- za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2015 uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZSPJS).

7. Regres za letni dopust za leto 2015 pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:
- do vključno 15. plačnega razreda 692 €;
- od 16. do vključno 30. plačnega razreda 484,40 €;
- od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 €;
- od 41. do vključno 50. plačnega razreda 100 €;
- od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada;
Vsebina te točke se uredi z zakonom (ZIPRS).

8. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se v letu 2015 zmanjšajo za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1.1.2013. Od 1.1.2016 dalje se uveljavijo višine premij po premijskih razredih kot so veljale pred Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije po veljavni kolektivni pogodbi s 1.1.2016;
Vsebina te točke se uredi v KPND oziroma KPOPN.

III. Vlada Republike Slovenije se zaveže, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih v letu 2015 dosegalo s selektivno in restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje, pri čemer zmanjšanje števila javnih uslužbencev v obdobju januar 2015–januar 2016 ne bo preseglo 1,5%.

V primeru sklenitve delovnega razmerja z osebami, ki so pred uveljavitvijo tega dogovora v javnem sektorju opravljale delo na podlagi civilno pravnega razmerja, ki ima elemente delovnega razmerja in je sklenitev pogodbe o zaposlitvi po zakonu obvezna, se šteje, da so bile take osebe že v letu 2014 zaposlene v javnem sektorju.

IV. Aneksa h KPJS in KPND se skleneta hkrati s tem dogovorom. Oba aneksa vsebujeta določbo, da pričneta veljati z dnem, ko se uveljavijo ustrezne spremembe ZSPJS in ZIPRS1415, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora.
Če ustrezne spremembe ZSPJS in ZIPRS1415, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora, ne bodo uveljavljene pred koncem leta 2014, ta dogovor z 31.12.2014 preneha veljati.

V. Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora. Če bi zaradi referendumskih aktivnosti v zvezi s spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora prišlo do uveljavitve zakona po 1.1.2015, se podpisniki tega dogovora zavezujejo, da se takoj začnejo ponovno pogajanja o dodatnih ukrepih za zmanjšanja obsega sredstev za plače in druge stroške dela na področju plač in drugih stroških dela za leto 2015.

Spoštovana, na sestanku dne 17. 6. 2014 smo med ostalimi odprtimi vprašanji postavili več zelo perečih problemov in na njih zahtevamo čim prejšnji odgovor:

1. Izplačilo 30% dodatka za vse ure, ki sodijo v kontekst »kompenzacijskih ur« in sicer smo zahtevali enako kot to poznajo v upravnem delu MO in v celotni javni upravi ;
2. Natančno navodilo oziroma odgovor na kakšen način se spoštujejo splošna pravila pri določanju kriterijev za izplačilo solidarnostne pomoči iz naslova daljše bolniške;
3. Podaljšanje premakljivega delovnega časa upravnem delu ministrstva na 07.00 uro;
4. Reševanje statusa civilnih oseb v SV.
5. Pojasnilo glede načina izvedbe razpisa za delovno mesto Operater v centru za obveščanje V

OBRAZLOŽITEV:

AD. 1.
Ugotovljeno je, da v mnogih oblikah dela (terensko delo, večdnevna usposabljanja doma ali v tujini, izobraževanja ipd.) pripadniki SV opravljajo delo izven zakonsko dovoljene kvote ur za prerazporeditev oz. nad 56 ur tedensko oz. 12 ur dnevno. Vse ure, nad to kvoto se morajo a priori računati kot nadurno delo pri čemer ima delavec možnost izbire, da tudi te ure koristi kot »kompenzacijske ure« vendar mu mora delodajalec pri tem izplačati 30% dodatek za nadurno delo.
Zato zahtevamo, da se vse zaposlene postavi v enak položaj, saj vaše sklicevanje na 3. in 4. ods. 97. čl. ZObr ne daje pravico ministru oz. načelniku GŠ izogniti se pravilnemu plačevanju za opravljeno delo, temveč jim le daje pravico po določanju časovne opredelitve delovne obveznosti, ki praviloma ne sme biti daljša od 12 ur. Prepričani smo, da z ukazom ali odredbo ne morete in ne smete posegati v zakonske pravice do plačila za opravljeno delo. Na to dejstvo vas je opozorila tudi IRSO.

Sodna praksa, kakor tudi pravna služba MO potrjuje naše zahteve, saj v upravnem delu (kar je edino pravilno) opravljene ure izven delovne obveznosti rešujejo na zgoraj opisani način.

AD. 2.

Kriteriji za določanje pravice do izplačila solidarnostne pomoči so povsem jasni in sicer:

- Da plača zaposlenega ne presega minimalne plače (za člane SMO 130% minimalne plače);
- Da se ta kriterij odreja glede na mesec, ko je nastala pravica (torej je to lahko zadnji mesec bolniškega staleža).
Po informacijah, ki jih pridobivamo od članov se v SV zadeva izvaja povsem drugače:
- Kriterij minimalne plače se postavili v plačni razred in po njem dejansko ocenjujete kriterij minimalne plače, kar je nepravilno saj plačni razred in dejansko izplačilo nimata nobene povezave;
- Kriterij kdaj je nastala pravica ocenjujete po prvem mesecu, kar je zopet nepravilno, ker je jasno, da je do pravice zaposleni upravičen po tretjem ali šestem mesecu bolniške in nič prej.

AD. 3.

Že dalj časa predlagamo, da se tudi v upravnem delu MO (ne zgolj v SV) spremeni premakljivi delovni čas in sicer tako da se le ta prične šteti od 07.00 ure dalje. Zaradi dodatnih 30 minut, ki bi se beležile v okviru premakljivega delovnega časa ne bi nastale nikakršne finančne posledice. Hkrati smo prepričani, da bi se zadovoljstvo zaposlenih odrazilo v medsebojnih odnosih in samem delovnem procesu. Dosedanje argumentacije, da predpisi tega ne dovoljujejo, so za nas nesprejemljive. Predpisi so enaki za vse in v tem primeru gre za očitno drugačno obravnavo na podlagi statusa, ki izhaja iz delovnega razmerja. Predstojnik organa v javni upravi lahko zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela oz. organiziranja uradnih ur za stranke ali dela v izjemnih okoliščinah, delovni čas razporedi drugače. In to se je za nekatere NOE v preteklosti že naredilo, na primer za zaposlene v IRSO in nekatere druge. Na drugi strani, v kolikor je lahko minister s sklepom drugače uredil delovni čas za SV, bi lahko tudi za celoten upravni del. Argumentacije, da bo zaradi tega trpelo delo s strankami in podobno, so odraz površnega poznavanja dela NOE. Prav zaradi dela s strankami v določenih službah uradniki prihajajo na delovno mesto pred 7.30 uro in sicer zato, da se lahko pripravijo na kvalitetno izvedbo svojih nalog in postopkov s strankami. Zagotavljamo Vam, da so bojazni nadrejenih, da bodo zaradi spremembe premakljivega delovnega časa zaposleni predčasno odhajali domov, povsem neutemeljeni. Nenazadnje tudi nekatera druga ministrstva imajo premakljiv delovni čas od 7.00 ure tako, da argumentacija »predpisi ne dovoljujejo«, je na trhlih tleh in zgolj odraz odločenosti vodstva MO RS, da vztraja pri pred leti sprejetem, takrat mogoče še racionalnem in ustreznem, stališču.
AD. 4.

Pri statusu civilnih oseb v SV smo večkrat predlagali uvedbo dodatka za stalnost, saj jih pogodbene obveznosti pri opravljanju njihovih nalog postavljajo ob bok vojaškim osebam. Hkrati smo že večkrat zahtevali in tudi predlagali mogoče rešitve za ustrezne postavitve v plačne razrede za civilne osebe v SV..

AD. 5.

Zahtevamo pojasnilo glede načina izvedbe razpisa za delovno mesto Operater v centru za obveščanje , saj opravičeno obstaja dvom, da se postopki niso peljali korektno do zaposleni v MORS in SV.
Iz podatkov, ki jih pridobivamo od članov ugotavljamo, da je pri razpisu prihajalo do neenake obravnave kandidatov za zasedbo navedenega delovnega mesta. V veliki večini kandidatom zaposlenim v MORS in SV niso bile upoštevane delovne izkušnje na področju zaščite in reševanja ter poznavanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in so bili zaradi tega izločeni iz razpisnega postopka. Zato zahtevamo, da nam v odgovoru navedete, koliko prosilcev iz strukture MORS in SV ste izbrali in zaposlili v centre za obveščanje.

Zato zahtevamo, da nam odgovorite na zastavljene zahteve in vprašanja in sicer najpozneje do 14. 7. 2014.
Lep pozdrav.

Naslovniki :

g. ROMAN JAKIČ, minister
genmaj. DOBRAN BOŽIČ, načelnik GŠSV

PONUDBA ZA ČLANE SMO

Vse člane obveščamo, da smo sklenili dogovor o sodelovanju z Optiko Sentina.

Optika Sentina ponuja imetnikom sindikalne kartice Ministrstva za obrambo
15% popusta na vse nakupe.

Popust je možno uveljaviti ob predložitvi kartice in osebnega dokumenta.
Se pa popust izključuje z drugimi akcijami, popusti in karticami.

Kratek opis Optik Sentina:

Optika Sentina ima poslovalnice v Mariboru Qlandija in od 15.7. tudi v Europarku, Planet Tuš Celje in Koper, Spar center Slovenj Gradec, Qcenter Ptuj in Citypark Ljubljana.

Poleg velike izbire očal priznanih blagovnih znamk imajo v ponudbi tudi kontaktne leče in tekočine lastne blagovne znamke Sentina, po izjemno ugodnih in konkurenčnih cenah.

V vseh optikah imajo vrhunsko opremljene ambulante, kjer se izvajajo strokovni oftalmološki in optometrsistični pregledi večkrat tedensko.

Prav tako je potrebno poudariti, da imajo v optikah zaloge sončnih očal in korekcijskih
okvirjev iz zadnjih kolekcij.

www.optika-sentina.si

SENTINA d.o.o.
Dogoška cesta 133
2000 Maribor
Tel.:02 / 787 20 46