Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2014. To pomeni, da bo regres izplačan pri nakazilu plače 5. junija 2014 na osnovi (ZIPRS1314-A).

V letu 2014 se regres izplača pripadnikom Slovenske vojske in zaposlenim v MORS v naslednjih višinah:
Pri tem velja poudariti, da so navedeni zneski bruto zneski za izplačilo.

– do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 eurov;
– od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 eurov;
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 eurov;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 eurov.
– za 51. in višji plačni razred se regres ne izplača.

Vsem pripadnicam in  pripadnikov Slovenske vojske doma in po svetu, civilnim osebam zaposlenim v SV, v regisjkih centrih za obveščanje  in v upravnem delu MORS,  želimo ob mednarodnem prazniku dela 1. maju,  veliko delovnih uspehov in prijetno prvomajsko praznovanje.

Predlog za sprejem avtentične razlage petega odstavka 206 člena ZPIZ.pdf

Vlada Republike Slovenije je na 56. redni seji dne 24. 4. 2014 določila besedilo:                                                                              
- Predloga za sprejem avtentične razlage petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

 

Izsek iz dokumenta v prilogi:

IV.              PREDLOG BESEDILA AVTENTIČNE RAZLAGE

Predlog besedila avtentične razlage določbe petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 se glasi:

»Določbo petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 je treba razumeti tako, da zavarovanci, ki so najmanj 10 let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine in poklicni vojaki, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju na podlagi zakona zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe, pridobijo pravico zahtevati, da se jim sredstva, ki jih imajo na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku, šele po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo.«.

PREDLOG

Na podlagi 152. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne ... 2014 sprejel

AVTENTIČNO RAZLAGO petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v naslednjem besedilu:

»Določbo petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odi.US in 111/13—ZMEPIZ-1) je treba razumeti tako, da zavarovanci, ki so najmanj 10 let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine in poklicni vojaki, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju na podlagi zakona zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe, pridobijo pravico zahtevati, da se jim sredstva, ki jih imajo na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku, šele po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo.«.

Solidarnostna komisija:

ZUPANC PRIMOŽ	041 556 685	PREDSEDNIK SK
LADIČ DOMINIK	040 792 585	PODPREDSEDNIK
SVETIČIČ VOJKO	031 705 403	ČLAN SK
PODBOJ JOŽE	041 264 278	ĆLAN SK
ARSENJUK NENAD	041 315 772	ĆLAN SK

Pojasnilo MDDSZ

ZVEZA: Vaš dopis št. S 13/127 MB z dne 10. 4. 2014

Spoštovani,

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ) smo prejeli vaš dopis z zahtevo za pojasnilo Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja glede pojma zaokroženega tehtanega povprečja starostnih mej, ki se uporabi v primeru, ko je zavarovanec član delal na različnih delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja.

V odgovoru na vaš dopis uvodoma pojasnjujemo, da MDDSZ ni pristojno za reševanje konkretnih zadev. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo vprašanj s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča. Avtentično razlago zakonske ureditve sprejema Državni zbor RS kot zakonodajalec.

Obveščamo vas, da mora organ, v skladu z 18. členom Uredbe o upravnem poslovanju Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13), na dopis odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu le-tega, če je iz dopisa razviden naslov pošiljatelja.

V tretjem odstavku 204. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odl.US in 111/13; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je določeno, da ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, pridobi zavarovanec pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo najmanj 40 let in ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se je v skladu s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s povečanjem, doseže starost kot je določena v tabeli. Iz te določbe ni jasno določeno, kako se določi pogoj starosti pri zavarovancih, ki so delali na različnih delovnih mestih z različno stopnjo povečanja. Starosti iz tabele tretjega odstavka 204. člena ZPIZ-2 so določene za zavarovance, ki so bili v celotnem obdobju obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-1, poklicnega zavarovanja in vključenosti v sistem zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, zaposleni na delovnem mestu z isto stopnjo povečanja. Besedilo tretjega odstavka 204. člena ZPIZ-2 je tako enolično razumljivo le za zavarovance, ki so celotno delovno dobo delali na delovnih mestih z isto skupino delovnega mesta. Ti zavarovanci so v manjšini oz. jih je zelo malo.

Glede na to, da je večina zavarovancev delala na različnih delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja ali da se jim v posameznih obdobjih vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 in poklicno zavarovanje ni štela dodana doba (iz razlogov: mirovanje, zadržanje pravic ali neplačilo prispevkov), iz besedila zakona ni jasno, kako te zavarovance obravnavati z vidika potrebne starosti za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Prej navedeno je potrebno upoštevati pri določitvi pogoja starosti za pridobitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZPIZ-2, saj bi bili drugače zavarovanci v neenakem položaju.

Način določitve starosti za te zavarovance je določen v 37. členu Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki določa: »V primeru, da je zavarovanec-upokojenec delal na različnih delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.«.

Po našem mnenju je najprimernejši način za določitev potrebne starosti za pridobitev pravice do poklicne pokojnine uporaba tehtanega povprečja starostnih mej, pri čemer se v izračun vključijo obdobja, ko je delavec delal na delovnih mestih, na katerih se je po prej veljavnih predpisih štela zavarovalna doba s povečanjem in čas vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 in v poklicno zavarovanje.

Obdobje štetja zavarovalne dobe s povečanjem se vključi v izračun z namenom, da se s tem upoštevajo škodljivi vplivi na zdravje delavca. Obdobja, ko delavec ni delal na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem, se v izračun tehtanega povprečja ne vključijo zaradi določbe drugega odstavka 398. člena ZPIZ-2, ki dopušča znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za toliko mesecev za kolikor je bila povečana zavarovalna doba. Po vzpostavitvi sistema obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja s 1. 1. 2001 pa se v tehtano povprečje upošteva celotno obdobje od trenutka prve vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma poklicno zavarovanje. Za obdobja, ko je zavarovanec bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 in poklicno zavarovanje, vendar se mu ni štela dodana doba (iz razlogov: mirovanje, zadržanje pravic ali neplačilo prispevkov), se kot potrebna starost upošteva zahtevana starost iz 27. člena ZPIZ-2, ob upoštevanju določil drugega odstavka 398. člena ZPIZ-2. Tehtano povprečje zahtevane starosti se zaokroži na en mesec.

Obveščamo vas, da v zvezi s tem pripravljamo avtentično razlago tretjega odstavka 204. člena ZPIZ-2, ki bo sledila zgoraj pojasnjeni metodologiji tehtanega povprečja starostnih mej, ki se uporabi v primeru, ko je zavarovanec član delal na različnih delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja:
- pogoj starosti iz tretjega odstavka 204. člena se določi s tehtanim povprečjem starosti, zaokroženim na en mesec za vse zavarovance, ki so delali na različnih delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja delovnega mesta, oziroma se jim v posameznih obdobjih vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 in poklicno zavarovanje ni štela dodana doba;
- pri določitvi tehtanega povprečja starosti se v izračunu upoštevajo obdobja, ko je delavec delal na delovnih mestih, na katerih se je po prej veljavnih predpisih štela zavarovalna doba s povečanjem in obdobje vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZP
IZ-1 oziroma v poklicno zavarovanje po ZPIZ-2;
- za starost za obdobja, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma poklicno zavarovanje, vendar se mu ni štela dodana doba, se upošteva zahtevana starost iz 27. člena ZPIZ-2, veljavna na dan izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ob upoštevanju določil drugega odstavka 398. člena ZPIZ-2.

S spoštovanjem,
Peter POGAČAR
GENERALNI DIREKTOR
Pripravil:
Matej Grajfoner
Svetovalec I

dr. Andraž Rangus, Podsekretar
Vodja sektorja za pokojnine in pravice iz dela

Dopis ministru in načelniku SV

Spoštovani!

V preteklosti smo večkrat opozarjali na nemožnost postavitve in napredovanj vojakov in nižjih podčastnikov. Odgovor je bil vedno enak, da jih zaradi varčevalnih ukrepov ni moč postavitve v višji naziv zaradi povišanja mase za plače.

Na drugi strani smo priča nenehnemu napredovanju v nazivih višjih častnikov, višjih podčastnikov in tisto kar je še najbolj  vprašljivo višjih vojaških uslužbencev. Namreč, v primerjavi z višjimi vojaškimi uslužbenci, imajo vsi vojaki, podčastniki in častniki predpisana redna usposabljanja in izobraževanja ter imajo  dejansko vse pogoje za napredovanje v nazivu, torej gre za zagotavljanje karierne poti, ki jo predpisujeta ZObr in ZSSloV. Na drugi strani pa višji vojaški uslužbenci napredujejo brez ustreznih funkcionalnih izobraževanj in usposabljanj (po znanem sistemu kdor  je bližje koritu).

To početje vojaški eliti dovoljuje napačno tolmačenje in zlorabo inštituta formacij, saj bi nam v sindikate v kadrovskem delu (enako kot sistemizacije) po 100. B. členu ZObr morali dostavljati formacije v mnenje. Pod pretvezo, da gre tudi v tem delu za akt vodenja in poveljevanja, kar pa ne drži, se v SV izognejo zakonskim določilom in dejansko na skrivaj izvajajo kadrovske postopke napredovanj v višje nazive visokih častnikov, visokih podčastnikov in visokih vojaških uslužbencev pod pretvezo transformacije in reorganizacije, pri čemer pa pozabijo na reševanje kariernih poti vojakov, nižjih podčastnikov in častnikov, o karierni poti civilnih oseb pa ne smemo niti pomisliti, saj so potisnjeni na rob preživetja.

 

Na ta način vojaška elita postaja še močnejša in še z večjo vnemo uporablja vse oblike nepotizma in kronizma v kadrovskih postopkih. Ti kadrovski postopki dejansko izkoriščajo inštitut transformacije ali reorganizacije v dejansko neopravičeno bogatenje visokih častnikov, visokih podčastnikov in višjih vojaških uslužbencev in na drugi strani posledično še bolj potiskajo na rob preživetja vojake, nižje podčastnike, nižje častnike in civilne osebe v SV.  Žal smo sindikati nemočni in edini, ki jih lahko ustavi ste vi g. minister. Zahtevamo, da se naredi  revizija vseh kadrovskih postopkov v SV v zadnjih dveh letih z natančno analizo, saj bo le-to prikazalo dejansko stanje in potrdilo naše trditve.

 

Kadar govorimo o strokovnjakih, ki jih predpisuje Uredba o vojaških uslužbencih (psihologi, zdravniki, finančniki, pravniki, kurati, glasbeniki,...) jih že ob prvi zaposlitvi sistem postavlja v status rang majorja, podpolkovnika ali celo polkovnika brez potrebe po funkcionalnem ali vojaškem izobraževanju.  Drugo kategorijo vojaških uslužbencev, ki se jih ob zaposlitvi postavi nekoliko nižje v nazivih in sicer na položaj primerljiv v činu poročnika, nadporočnika ali stotnika v primerjavi z nižjimi častniki napreduje v nazivih zelo bliskovito in so že v treh letih na nivoju majorja oz. višje. V nasprotju z omenjenimi imajo  vojaki, nižji in višji podčastniki, nižji častniki dejansko onemogočeno karierno pot in napredovanje v nazivih. Na ta način dejansko ustvarimo še večjo razliko med najnižje plačanimi pripadniki, na katerih sloni delovanje SV in tistimi, ki z njimi poveljujejo in je njihov obstoj odvisen od najnižje rangiranih pripadnikov.

V vrhu SV se nenehno hvalijo s privarčevanimi sredstvi iz naslova zmanjšanja nadomestila za potne stroške, razlike v plačnih razredih upokojenih pripadnikov in na novo zaposlenih pripadnikov in vso to razliko vojaška elita porabi le za svoja napredovanja v nazivih (vertikalna napredovanja). V letu 2013 smo predlagali načelniku GŠSV, da privarčevana sredstva uporabi za reševanje civilnih oseb v SV in zagotovi napredovanja vojakov (do čina desetnika), nižjih podčastnikov in nižjih časntnikov v nazivu, pa je raje popustil vojaški eliti in njim zagotovil višje plače. Prvi primer je že v samem kabinetu načelnika, kje je za vodjo kabineta postavljen višji vojaški uslužbenec, ki pa sedaj poveljuje tudi brigadirjem SV. Ali tu ni zgrešen pomen vojaškega uslužbenca, zlasti pa visokega častnika.

Zato, vas spoštovani g. minister kot odgovornega pozivamo, da takoj prekinete to prakso, opravite revizijo vseh napredovanj v nazivih v zadnjih dveh letih in od neopravičeno postavljenih zahtevate vračilo preveč izplačane plače. Ne pozabimo, da v nasprotju z neopravičenim bogatenjem imamo vojake, ki svoje naloge opravljajo zgolj za kompenzacijske ure brez dodatnega plačila. Morate razumeti, da če ne bomo imeli vojakov, ne potrebujemo niti visokih častnikov, visokih podčastnikov in vojaških uslužbencev.

                                                                                              

                                                                                                      Darko Milenkovič

                                                                                                       Predsednik       

Naslovniki : g. Minister Roman JAKIČ

                 g.načelnik generalmajor Dobran BOŽIČ

ZGODOVINA:

• Ustanovljen 14.7.1994 na ustanovitvenem kongresu
• V register pravnih oseb vpisan 29.7.1994.
• SMO izhaja iz samostojnega sindikata delavcev RSLO (predsednik g. Hafner)
• Do leta 2014 je SMO deloval kot OO združene v Konferenco
• 1995 podpisana prva pogodba z MO o zagotavljanju pogojev za delo SMO, ki je obnovljena 2013
• Prvi predsednik KSMO je bil g. Stanislav Konda in je to funkcijo opravljal do leta 2009
• SMO je edini sindikat v MO, ki ima samostojno in polno reprezentativnost do MO, SV in VRS
• SMO je demokratična in samostojna organizacija.
• Do leta 2009 je kot pridruženi sindikat deloval v sestavi RO SDDO
• Od leta 2009 deluje kot samostojni sindikat dejavnosti včlanjen v ZSSS

DELOVANJE:

• Organiziran je kot celotna organizacija s sindikalnimi skupinami po vojašnicah in objektih MO in SV
• Zaradi lažjega delovanja je sestavljen iz konference SMO, ki šteje 35 članov-imenovanih zaupnikov
• Izvršilno operativni organ je predsedstvo, ki šteje 9 članov
• Za pomoč članom deluje strokovna, pravna pomoč ter sklad za solidarnostno pomoč
• Kot sindikat sodelujemo v vseh pogajanjih z VRS (plačni sistem), v socialnem dialogu s MO in SV, v vseh organih ZSSS, v področnem odboru za varovanje in vojaščino (nacionalne poklicne kvalifikacije), v odboru SODPZ, sodelujemo kot sodniki porotniki na delovnih sodiščih, v raznih delovnih skupinah za izdelavo nove
• delovno pravne zakonodaje

 

Dopis ministru in načelniku SV

Spoštovani!

V preteklosti smo večkrat opozarjali na nemožnost postavitve in napredovanj vojakov in nižjih podčastnikov. Odgovor je bil vedno enak, da jih zaradi varčevalnih ukrepov ni moč postavitve v višji naziv zaradi povišanja mase za plače.

Na drugi strani smo priča nenehnemu napredovanju v nazivih višjih častnikov, višjih podčastnikov in tisto kar je še najbolj  vprašljivo višjih vojaških uslužbencev. Namreč, v primerjavi z višjimi vojaškimi uslužbenci, imajo vsi vojaki, podčastniki in častniki predpisana redna usposabljanja in izobraževanja ter imajo  dejansko vse pogoje za napredovanje v nazivu, torej gre za zagotavljanje karierne poti, ki jo predpisujeta ZObr in ZSSloV. Na drugi strani pa višji vojaški uslužbenci napredujejo brez ustreznih funkcionalnih izobraževanj in usposabljanj (po znanem sistemu kdor  je bližje koritu).

To početje vojaški eliti dovoljuje napačno tolmačenje in zlorabo inštituta formacij, saj bi nam v sindikate v kadrovskem delu (enako kot sistemizacije) po 100. B. členu ZObr morali dostavljati formacije v mnenje. Pod pretvezo, da gre tudi v tem delu za akt vodenja in poveljevanja, kar pa ne drži, se v SV izognejo zakonskim določilom in dejansko na skrivaj izvajajo kadrovske postopke napredovanj v višje nazive visokih častnikov, visokih podčastnikov in visokih vojaških uslužbencev pod pretvezo transformacije in reorganizacije, pri čemer pa pozabijo na reševanje kariernih poti vojakov, nižjih podčastnikov in častnikov, o karierni poti civilnih oseb pa ne smemo niti pomisliti, saj so potisnjeni na rob preživetja.

 

Na ta način vojaška elita postaja še močnejša in še z večjo vnemo uporablja vse oblike nepotizma in kronizma v kadrovskih postopkih. Ti kadrovski postopki dejansko izkoriščajo inštitut transformacije ali reorganizacije v dejansko neopravičeno bogatenje visokih častnikov, visokih podčastnikov in višjih vojaških uslužbencev in na drugi strani posledično še bolj potiskajo na rob preživetja vojake, nižje podčastnike, nižje častnike in civilne osebe v SV.  Žal smo sindikati nemočni in edini, ki jih lahko ustavi ste vi g. minister. Zahtevamo, da se naredi  revizija vseh kadrovskih postopkov v SV v zadnjih dveh letih z natančno analizo, saj bo le-to prikazalo dejansko stanje in potrdilo naše trditve.

 

Kadar govorimo o strokovnjakih, ki jih predpisuje Uredba o vojaških uslužbencih (psihologi, zdravniki, finančniki, pravniki, kurati, glasbeniki,...) jih že ob prvi zaposlitvi sistem postavlja v status rang majorja, podpolkovnika ali celo polkovnika brez potrebe po funkcionalnem ali vojaškem izobraževanju.  Drugo kategorijo vojaških uslužbencev, ki se jih ob zaposlitvi postavi nekoliko nižje v nazivih in sicer na položaj primerljiv v činu poročnika, nadporočnika ali stotnika v primerjavi z nižjimi častniki napreduje v nazivih zelo bliskovito in so že v treh letih na nivoju majorja oz. višje. V nasprotju z omenjenimi imajo  vojaki, nižji in višji podčastniki, nižji častniki dejansko onemogočeno karierno pot in napredovanje v nazivih. Na ta način dejansko ustvarimo še večjo razliko med najnižje plačanimi pripadniki, na katerih sloni delovanje SV in tistimi, ki z njimi poveljujejo in je njihov obstoj odvisen od najnižje rangiranih pripadnikov.

V vrhu SV se nenehno hvalijo s privarčevanimi sredstvi iz naslova zmanjšanja nadomestila za potne stroške, razlike v plačnih razredih upokojenih pripadnikov in na novo zaposlenih pripadnikov in vso to razliko vojaška elita porabi le za svoja napredovanja v nazivih (vertikalna napredovanja). V letu 2013 smo predlagali načelniku GŠSV, da privarčevana sredstva uporabi za reševanje civilnih oseb v SV in zagotovi napredovanja vojakov (do čina desetnika), nižjih podčastnikov in nižjih časntnikov v nazivu, pa je raje popustil vojaški eliti in njim zagotovil višje plače. Prvi primer je že v samem kabinetu načelnika, kje je za vodjo kabineta postavljen višji vojaški uslužbenec, ki pa sedaj poveljuje tudi brigadirjem SV. Ali tu ni zgrešen pomen vojaškega uslužbenca, zlasti pa visokega častnika.

Zato, vas spoštovani g. minister kot odgovornega pozivamo, da takoj prekinete to prakso, opravite revizijo vseh napredovanj v nazivih v zadnjih dveh letih in od neopravičeno postavljenih zahtevate vračilo preveč izplačane plače. Ne pozabimo, da v nasprotju z neopravičenim bogatenjem imamo vojake, ki svoje naloge opravljajo zgolj za kompenzacijske ure brez dodatnega plačila. Morate razumeti, da če ne bomo imeli vojakov, ne potrebujemo niti visokih častnikov, visokih podčastnikov in vojaških uslužbencev.

                                                                                              

                                                                                                      Darko Milenkovič

                                                                                                       Predsednik       

Naslovniki : g. Minister Roman JAKIČ

                 g.načelnik generalmajor Dobran BOŽIČ

 

IZJAVA ZA MEDIJE

Dne 19. 03. 2014 je sindikat Ministerstva za obrambo na Ustavno sodišče podal: 

ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI

10. odstavka. 413 člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C in 101/13 - ZIPRS1415; v nadaljevanju: ZPIZ-2)

v zvezi

z 11. odstavkom 92. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/2004 – uradno prečiščeno besedilo, z dne 23.09.2004; v nadaljevanju: ZObr) in 204. členom ZPIZ-2

in 

PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE

10. odstavka 413 člena ZPIZ-2 

in 

PREDLOG ZA PREDNOSTNO OBRAVNAVANJE ZADEVE

Sedanja ureditev, ki velja le za vojaške osebe, je edinstvena in do vojaških oseb diskriminatorna. Vojaške osebe namreč obravnavana nedopustno različno v primerjavi z ostalimi primerljivimi poklici, katerih delodajalec je dolžan plačevati prispevke v sklad obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja po ZPIZ-1 oz. v poklicno zavarovanje po ZPIZ-2. Takšna ureditev hkrati ogroža socialno varnost vojaških oseb in jim jemlje pravico do izbire, ali se bodo poklicno upokojili ter do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev uživali poklicno pokojnino ali pa bodo odložili začetek uveljavljanja poklicne pokojnine (čl. 204/5 ZPIZ-2) ali uveljavljali pravico do enkratnega izplačila sredstev (čl. 206 ZPIZ-2).

 

Pravica do letnega dopusta je urejena s splošno veljavnima zakonoma, to je z ZDR-1 ter z ZDDO. Navedena zakona opredeljujeta pogoje za pridobitev pravice do letnega dopusta ter njegovo minimalno trajanje. ZDR-1 v prvem odstavku 160. člena napotuje, da se daljše trajanje letnega dopusta lahko določi s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. Predlagatelj seveda ne nasprotuje odločitvi nasprotnega udeleženca, da je ta sprejel pravilnik o letnem dopustu, vendar le-ta ne more in ne sme biti v nasprotju z zakonom.

Povedano konkretneje, sporni Pravilnik, ki velja za področje obrambe, ne more ožiti pravic, kot jih v minimalnem obsegu priznavata ZDR-1 ter ZDDO. S Pravilnikom se lahko prizna le daljše trajanje letnega dopusta oziroma določijo bolj ugodni kriteriji za pridobitev letnega dopusta. Predlagatelj je že v svojem mnenju o Pravilniku z dne 22. 10. 2013 pojasnil, da le-temu nasprotuje ter opozoril, da bi bilo glede na zakonske določbe pravilneje in smotrneje to vprašanje urediti v »Kolektivni pogodbi za obrambni resor«. O tem je predlagatelj že dobil zagotovila ministrov dr. Gregorja Viranta ter g. Romana Jakiča, da je takšno razmišljanje na mestu in obljubo začetka pogajanj o sprejemu kolektivne pogodbe, vendar do dogajanj za enkrat žal še ni prišlo. Po vedenju predlagatelja je tudi  sindikati SVOZ in SMO podal negativno mnenje o Pravilniku .