Pravica do letnega dopusta je urejena s splošno veljavnima zakonoma, to je z ZDR-1 ter z ZDDO. Navedena zakona opredeljujeta pogoje za pridobitev pravice do letnega dopusta ter njegovo minimalno trajanje. ZDR-1 v prvem odstavku 160. člena napotuje, da se daljše trajanje letnega dopusta lahko določi s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. Predlagatelj seveda ne nasprotuje odločitvi nasprotnega udeleženca, da je ta sprejel pravilnik o letnem dopustu, vendar le-ta ne more in ne sme biti v nasprotju z zakonom.

Povedano konkretneje, sporni Pravilnik, ki velja za področje obrambe, ne more ožiti pravic, kot jih v minimalnem obsegu priznavata ZDR-1 ter ZDDO. S Pravilnikom se lahko prizna le daljše trajanje letnega dopusta oziroma določijo bolj ugodni kriteriji za pridobitev letnega dopusta. Predlagatelj je že v svojem mnenju o Pravilniku z dne 22. 10. 2013 pojasnil, da le-temu nasprotuje ter opozoril, da bi bilo glede na zakonske določbe pravilneje in smotrneje to vprašanje urediti v »Kolektivni pogodbi za obrambni resor«. O tem je predlagatelj že dobil zagotovila ministrov dr. Gregorja Viranta ter g. Romana Jakiča, da je takšno razmišljanje na mestu in obljubo začetka pogajanj o sprejemu kolektivne pogodbe, vendar do dogajanj za enkrat žal še ni prišlo. Po vedenju predlagatelja je tudi  sindikati SVOZ in SMO podal negativno mnenje o Pravilniku .

Pojasnilo je na naslovu : POVEZAVA

V okviru pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve za sistem plač v javnem sektorju in zaradi  zagotavljanja pravilnega in enakega odločanja uporabnikov proračuna v nadaljevanju podajamo odgovore na najbolj pogosta in aktualna vprašanja s področja ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev in njihovega napredovanja v plačne razrede.

Odgovori so namenjeni predvsem organom državne uprave, upravam lokalnih skupnosti, pravosodnim organom, javnim zavodom in drugim uporabnikom proračuna, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09: v nadaljevanju: uredba). Splošni akti, s katerimi se ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja  pogojev za napredovanje javnih uslužbencev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 40/12 - ZUJF in 46/13: v nadaljevanju: ZSPJS), torej javnih uslužbencev v drugih državnih organih, v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v visokošolskih zavodih in v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti so največkrat zelo podobni uredbi, ki velja za javne uslužbence v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna ali pa so celo enaki uredbi, in so lahko primerno vodilo pri odločanju teh uporabnikov proračuna o napredovanju javnih uslužbencev in ocenjevanju njihovega dela.

1. Kdo izda akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje za javne uslužbence v drugih državnih organih, javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, visokošolskih zavodih ter javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti?

Splošni akt, ki ureja postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izda:

-        v drugih državnih organih predstojnik državnega organa (tretji odstavek 17. člena ZSPJS),

-        v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, v visokošolskih zavodih pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (četrti odstavek 17. člena ZSPJS),

-        v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (peti odstavek 17. člena ZSPJS).

Pred izdajo splošnega akta je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov (sedmi odstavek 17. člena ZSPJS). Splošni akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije (šesti odstavek 17. člena ZSPJS).

2. Katere pogoje mora izpolnjevati javni uslužbenec za napredovanje v višji plačni razred?

Za napredovanje v višji plačni razred mora javni uslužbenec:

a) izpolniti triletno napredovalno obdobje po ZSPJS in pridobiti tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje (5. člen uredbe; tretji odstavek 16. člena ZSPJS) ali

b) pridobiti ocene, ki iz naslova pretvorbe ocen v točke v obdobju šestih let v povprečju dajo seštevek najmanj tri (5. člen uredbe).

3.  Kdaj se prične šteti napredovalno obdobje?

Napredovalno obdobje se začne šteti s prvo zaposlitvijo v javnem sektorju ali z zadnjim napredovanjem v višji plačni razred (tretji odstavek 16. člena ZSPJS in drugi odstavek 2. člena uredbe).

4. V katerih primerih prehod javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja ne prekine napredovalnega obdobja oz. kdaj se napredovalno obdobje prekine?

Javnemu uslužbencu se napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah (drugi odstavek 8. člena uredbe).

Glede na zgoraj navedeno določbo se torej napredovalno obdobje prekine:

-        če javni uslužbenec zasede delovno mesto v višjem tarifnem razredu (ne glede na to, ali zasede delovno mesto v isti  ali drugi plačni podskupini) ali

-        če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v drugi plačni podskupini (razen, če gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta).

5.  Ali premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu prekine napredovalno obdobje javnih uslužbencev?

Da (glej odgovor zgoraj).

6.  Ali se napredovalno obdobje javnega uslužbenca ob uvrstitvi v plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS prekine?

Ne, uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS ne prekine napredovalnega obdobja. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 5.2.2014)

7. Na podlagi česa se ocenjuje delovna uspešnost javnega uslužbenca? Kako se izkazuje delovna uspešnost?

Delovna uspešnost javnega uslužbenca se ocenjuje glede na  rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,  zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (prvi odstavek 17. člena ZSPJS, Priloga III uredbe).

Delovno uspešnost javni uslužbenec izkazuje z letno oceno.

8.  Katere javne uslužbence je potrebno oceniti?

Oceni se  javne uslužbence, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (prvi odstavek 4. člena uredbe), če so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (tretji odstavek 4. člena uredbe).

9. V katerih primerih ni potrebno oceniti javnega uslužbenca, ki je odsoten več kot šest mesecev zaradi napotitve s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (tretji odstavek 4. člena uredbe)?

V skladu z uredbo se tudi javni uslužbenci, ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi napotitve s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva ocenijo, vendar je potrebno upoštevati tudi stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča, da je »prisotnost na delu osnovni predpogoj, da se rezultati ter delovne in strokovne kvalitete lahko ocenijo. To pa pomeni, da navedene javne uslužbence v primeru, ko so ti odsotni celotno ocenjevalno obdobje, ni mogoče oceniti.«  V primerih določitve ocene zaposlenim, ki so v obdobju enega leta prisotni na delu zgolj nekaj dni ali nekaj tednov, mora odgovorna oseba oz. nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, ob upoštevanju dejstva, da ni določen rok za določitev ocene tistim javnim uslužbencem, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo manj kot 6 mesecev, samostojno presoditi, ali glede na opravljene delovne naloge, javnemu uslužbencu sploh lahko določi oceno ali ne. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 3.2.2011)

10. Ali se ocenjuje volonterske pripravnike?

Ne, volonterski pripravniki se ne ocenijo, saj nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi (124. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.) v povezavi s prvim odstavkom 4. člena uredbe).

11. Ali lahko predstojnik oceni javnega uslužbenca za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju?

Da, predstojnik lahko oceni javne uslužbence za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju, v kolikor razpolaga z verodostojnimi kazalniki za določitev ocene na način iz četrtega odstavka 4. člena uredbe. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 19.3.2014)

12. Kdo oceni javne uslužbence v primeru premestitve pri istem uporabniku proračuna na drugo delovno mesto?

Javne uslužbence oceni oseba,ki je bila zadnja nadrejena javnemu uslužbencu v ocenjevalnem obdobju. V primerih, ko nadrejeni spremlja delo javnega uslužbenca pretežni del ocenjevalnega obdobja in ga pred začetkom izvedbe postopka ocenjevanja javnih uslužbencev (to pomeni pred 1.1. v koledarskem letu) nadomesti drugi nadrejeni, mora nadrejeni, ki je pretežni del ocenjevalnega obdobja spremljal delo javnega uslužbenca v celoti izpolniti ocenjevalni list in javnemu uslužbencu določiti tako imenovano “delno oceno”. S to oceno se javnega uslužbenca ne seznani, temveč je ta “delna ocena” v pomoč aktualnemu nadrejenemu, ki mora, na podlagi drugega odstavka 4. člena Uredbe, izvesti postopek ocenjevanja javnega uslužbenca najkasneje do 15. marca. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 14.2.2013).

13. Kako so varovane pravice javnih uslužbencev po poteku roka za seznanitev z oceno?

Pravice javnih uslužbencev do presoje ocene in pravice javnih uslužbencev, ki niso bili ocenjeni, določa 17. a člen  ZSPJS,  in sicer lahko javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma, ki se ne strinja z oceno, v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene. Po roku iz 17. a člena ZSPJS javni uslužbenec ne more več uveljavljati pravice do ocene ali presoje ocene iz preteklega ocenjevalnega obdobja, lahko pa ga predstojnik oceni tudi za pretekla ocenjevalna obdobja (glej tudi odgovor na vprašanje št. 11).

14. Kdaj začne teči rok za podajo zahteve za ocenitev delovne uspešnosti in kdaj začne teči rok za podajo zahteve za preizkus ocene delovne uspešnosti ?

Postopek ocenjevanja se izvede do 15. marca (drugi odstavek 4. člena uredbe), rok za podajo zahteve za ocenitev, v primeru, da javni uslužbenec ni bil ocenjen in seznanjen z oceno, začne teči naslednji dan, to je 16. marca, in se izteče (prvi odstavek 17. a člena ZSPJS) v osmih delovnih dneh.

V primeru, da je javni uslužbenec bil ocenjen in seznanjen z oceno, a se z oceno ne strinja, začne teči rok za podajo zahteve za preizkus ocene pred komisijo naslednji dan po seznanitvi z oceno in se izteče osmi delovni dan od seznanitve z oceno (prvi odstavek 17. a člena ZSPJS). Enako pravilo glede teka rokov velja v primerih, ko je javni uslužbenec bil seznanjen, da ni ocenjen.

Če javni uslužbenec ni bil seznanjen z neocenitvijo, osemdnevni rok začne teči 16. 3. (glej prvi odstavek tega odgovora).

15. Koliko plačnih razredov lahko javni uslužbenec doseže z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu?

Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZSPJS lahko:

a) javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu višji svetovalec v nazivu višji svetovalec III (33. izhodiščni plačni razred), lahko z napredovanjem v plačne razrede doseže 38. plačni razred),

b) javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu administrator VI (20. izhodiščni plačni razred) lahko z napredovanjem v plačne razrede doseže 30. plačni razred),

c) če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov (npr. javni uslužbenec na delovnem mestu višji svetovalec, ki se opravlja v treh nazivih, lahko v najvišjem nazivu, v nazivu višji svetovalec I doseže 43. plačni razred, torej lahko v nazivu višji svetovalec I napreduje 6 plačnih razredov).

16. Ali lahko napredujejo javni uslužbenci, ki opravljajo delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane?

Da (četrti odstavek 16. člena ZSPJS).

17.  Kdaj lahko javni uslužbenec napreduje v plačni razred?

Javni uslužbenec napreduje s 1. aprilom v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje. Enako velja tudi v primeru postopka preizkusa ocene (deveti odstavek 17.a člena ZSPJS).

18. Kdaj začne javnim uslužbencem, ki bodo pridobili pravico do plače 1.4.2014 zaradi napredovanja z dne 1.4.2012 teči novo napredovalno obdobje?

Javnim uslužbencem, ki so 1.4.2012 napredovali v višji plačni razred in bodo pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014 (prvi odstavek 69. člena ZIPRS1415),  teče novo napredovalno obdobje od 1.4.2012 dalje.

19. Ali se leti 2011 in 2014 štejeta v napredovalno obdobje javnega uslužbenca za njegovo napredovanje po preteku najmanj šestih let od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve na podlagi petega odstavka 5. člena uredbe?

Leto 2011 in leto 2014 se ne štejeta v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena Zakona o interventnih ukrepih – ZIU in drugi odstavek 68. člena ZIPRS1415).

Tek šestletnega napredovalnega obdobja za napredovanje po petem odstavku 5. člena uredbe se torej zamakne za dve leti zaradi izločitve leta 2011 in 2014 iz napredovalnega obdobja za napredovanje v višji plačni razred.

20. Ali se ocenjuje delovna uspešnost javnih uslužbencev, tudi za leta, v katerih zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj?

Da, kljub interventnim ukrepom nenapredovanja v višji plačni razred, je potrebno izvesti postopke ocenjevanja delovne uspešnosti.  Več o postopku ocenjevanja:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 8.1.2013).

21. Ali se v letu 2014 izvaja ocenjevanje  javnih uslužbencev na podlagi 30., 31. in 32. člena KPJS glede na veljavne določbe 44. č člena ZSPJS-R?

V letu 2014 postopka ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost na podlagi 30., 31. in 32. člena KPJS ni potrebno izvajati. Na podlagi interventnih ukrepov javnim uslužbencem ne pripada del plače za redno delovno uspešnost (44. č člen ZSPJS-R).

Uporabniki proračuna pa so dolžni oceniti delovno uspešnost javnih uslužbencev v skladu s 17. členom ZSPJS in po postopku, kot ga določa 4. člen uredbe zaradi napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede.

Upoštevaje 9. člen uredbe, ki določa način določitve plačnega razreda javnega uslužbenca plačne skupine B po prenehanju mandata in določa, da se ocena delovne uspešnosti za posamezno leto določi na podlagi pravilnikov za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev, je kljub interventnim ukrepom potrebno za namen določitve ocene po 9. členu uredbe izpeljati postopek ocenitve redne delovne uspešnosti in torej simulirati situacijo, kot če bi se redna delovna uspešnost lahko izplačala. Seveda v tem primeru ni potrebno pridobiti soglasja, kot ga sicer določajo pravilniki o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/delovna_uspesnost/(mnenje z dne 9.2.2011).

Navedeno v prejšnjem odstavku ne velja za direktorje v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, katerim se ocena delovne uspešnosti za namen določitve plače po prenehanju mandata določi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev (četrti odstavek 9. člena uredbe).

22.  Tabela s podatki o napredovanju javnih uslužbencev v višji plačni razred in v višji naziv po posameznih letih, ob upoštevanju interventnih ukrepov na področju napredovanja

Izjema: 

a) od zamika izplačila plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom (2011,2012): javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2011 in 2012 pridobijo naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom v letu pridobitve naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi  (tretji odstavek 8. člena ZIU, tretji odstavek 6. člena ZDIU12).

b) od nenapredovanja v naziv in višji naziv (2013,2014): javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2013 in 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom v letu pridobitve naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. (tretji odstavek 163. člena ZUJF in tretji odstavek 68. člena ZIPRS1415).

23. Ali je v letu 2013 in 2014 potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev v plačni razred?

Da, postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca za vse javne uslužbence (prvi odstavek 5. člena uredbe), aneksi o napredovanju pa se izdajo samo v tistih letih, v katerih javni uslužbenci napredujejo.

24. Kdaj lahko najprej napredujejo javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS?

Tretji odstavek 11. člena uredbe določa, da so javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS, lahko prvič napredovali  po pridobitvi treh ocen po postopku iz uredbe, in še, da prvo oceno po tej uredbi pridobijo za leto 2008 v letu 2009.

Ti javni uslužbenci bi lahko napredovali po pridobitvi treh ocen dne 1.4.2011. Glede na določbe 8. člena ZIU v letu 2011 niso napredovali, ampak so napredovali šele s 1.4.2012. Glede na določbe 6. člena ZDIU12, 163. člena ZUJF in 69. člena ZIPRS1415 pa so pridobili pravico do plačo glede na pridobljeni plačni razred šele s 1.4.2014.

Več o tem:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 31.3.2011).

25. Kdaj lahko v plačni razred napreduje javni uslužbenec, ki je nazadnje napredoval v letu 2008 (npr. 1.5.2008, 1.6.2008 ali 1.10.2008)?

Javni uslužbenec, ki je nazadnje napredoval v višji plačni razred 1.5.2008, 1.6.2008 ali 1.10.2008, bo naslednjič lahko napredoval v višji plačni razred s 1.4.2015, če ne bo prišlo do spremembe predpisov, ki urejajo napredovanje v plačne razrede. Javni uslužbenec bi v višji plačni razred, v primeru, da interventna zakonodaja ne bi bila uveljavljena, lahko napredoval s 1.4.2012. Vendar pa je treba upoštevati, da se zaradi interventne zakonodaje leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena ZIU), prav tako pa tudi, da je ZUJF določil, da v letu 2013 javni uslužbenci (in tudi funkcionarji) ne napredujejo v plačne razrede (162. člen ZUJF), ter da je ZIPRS1415 določil (prvi odstavek 68. člena), da javni uslužbenci v letu 2014 ne napredujejo v plačne razrede.    

26. Kdaj bodo lahko napredovali javni uslužbenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za napredovanje po uredbi in so zadnjič napredovali s 1.4.2009?

Z upoštevanjem 8. člena ZIU, ki je določil, da se leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje, bi javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali s 1.4.2009, lahko, če bi izpolnjevali pogoje,  napredovali s 1.4.2013. Ker pa skladno z interventno zakonodajo javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv (162. člena ZUJF, 68. člena  ZIPRS1415), bodo javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali s 1.4.2009, v primeru nespremenjenih predpisov na področju napredovanj, ponovno napredovali, če bodo izpolnjevali pogoje, šele s 1.4.2015.

27. Kdaj bodo napredovali javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v letu 2013 in 2014?

Javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v višji plačni razred v letu 2013 in 2014, v letu 2013 in v letu 2014 ne napredujejo v višji plačni razred (162. člen ZUJF in 68. člen ZIPRS1415). Ti javni uslužbenci bodo lahko napredovali v letu 2015, v kolikor ne bo z interventno zakonodajo za leto 2015 drugače urejeno.

28. Ali in s katerim datumom napreduje v plačni razred javni uslužbenec, ki je  pri ocenjevanju za leta 2008, 2009 in 2010 dobil po 5 točk, skupaj 15 in je nazadnje napredoval s 1.4.2008? S katerim datumom je izplačilo?

Javni uslužbenec, ki je zadnjič napredoval 1.4.2008 in je na podlagi treh letnih ocen dosegel 15 točk, je s 1.4.2012 lahko napredoval za dva plačna razreda, in bo pridobil pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.4.2014 (69. člena ZIPRS1415).  Javni uslužbenec, ki je napredoval s 1.5.2008 ali 1.10.2008 bo napredoval 1.4.2015, v kolikor ne bo z interventno zakonodajo za leto 2015 drugače urejeno.

29. Ali in s katerim datumom napreduje v plačni razred javni uslužbenec, ki je  pri  ocenjevanju za leta 2009, 2010 in 2011 dobil po 5 točk, skupaj 15 in je nazadnje napredoval 1.4.2009. S katerim datumom je izplačilo?

Javni uslužbenec, ki je zadnjič napredoval 1.4.2009 (ali pred tem na 1.5.2008 ali 1.10.2008), in je na podlagi treh letnih ocen dosegel 15 točk, je s 1.4.2013 izpolnil pogoje za napredovanje za dva plačna razreda. Ker pa javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, v navedenih letih zaradi interventnih ukrepov na področju napredovanja, ne napredujejo v višji plačni razred (162. člen ZUJF in 68. člen ZIPRS1415)  bo javni uslužbenec napredoval s 1.4.2015, v kolikor ne bo z interventno zakonodajo za leto 2015 drugače urejeno.

30. Ali lahko v letu 2013 in 2014 uporabnik proračuna izda aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi izpolnjevanja pogojev za napredovanje z dnem 1.4.2012?

Če delodajalec javnega uslužbenca ob izpolnitvi pogojev za napredovanje v plačne razrede ni obvestil s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače in mu hkrati z obvestilom o napredovanju ni izročil pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku 15 dni  od izvedbe ocenjevanja (7. člen uredbe) mora nepravilnost odpraviti takoj, ko jo ugotovi, in v predlogu aneksa izrecno zapisati, da je javni uslužbenec napredoval v višji plačni razred s 1.4.2012 in da ima, ob upoštevanju interventnih predpisov, pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom od 1.4.2014 dalje.

31. Kako pravilno določiti plačni razred javnemu uslužbencu, ki je v času interventnih ukrepov napredoval v višji naziv oziroma plačni razred in je bila njegova pravica do izplačila odložena na 1.4.2014, pa je bil pred 1.4.2014 premeščen na delovno mesto v višjem tarifnem razredu?

Odgovor na vprašanje je dostopen na spodnji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/aktualno_v_zvezi_s_placnim_sistemom/(mnenje z dne 31.3.2014)

32.  Mnenje glede napredovanja javnih uslužbencev iz plačne skupine B, za katere velja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po prenehanju mandata je dostopno na spodnji povezavi:

http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/place_v_javnem_sektorju/napredovanja/ (mnenje z dne 1.2.2013).

PRAVNA PODLAGA

1. 1.ZSPJS -  Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo,13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 40/12 - ZUJF in 46/13)
2. 2.Uredba - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in113/09)
3. 3.KPJS - Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09,91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 89/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/13, 22/13, 22/13 in 46/13)
4. 4.ZIU - Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 - ZDIU12)
5. 5.ZDIU12 - Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto(Uradni list RS, št. 110/11, 40/12 - ZUJF in 43/12)
6. 6.ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314,105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415 in 101/13 - ZDavNepr)
7. 7.ZIPRS1314 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, (Uradni list RS, št.104/12, 46/13, 56/13 - ZŠtip-1, 61/13, 82/13, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr in 111/13 - ZOPSPU-A)
8. 8.ZIPRS1415 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št.101/13 in 9/14 - ZRTVS-

POJASNILO !!!

Skladno z dogovorom med sindikati in vlado se z aprilom sproščajo napredovanja, ki so javnim uslužbencem pripadla že v letih 2011 oz. 2012, a so bila kot del varčevalnih ukrepov zamrznjena. Napredovanja bodo obračunana z aprilsko plačo, kar pomeni izplačilo v začetku maja. Tisti javni uslužbenci, ki so v letu 2011 in 2012 prejeli odločbe o napredovanju v višji naziv ali plačni razred, so morali na dejansko povišanje plače čakati vse do danes. S 1. aprilom so se napredovanja tudi dejansko uresničila, razlog za tri- oziroma dveletno čakanje pa so varčevalni ukrepi.

Kot so za medije pojasnili na notranjem ministrstvu, ki je zadolženo za delovanje javnega sektorja in katerega minister vodi pogajanja o plačah in drugih prejemkih ter varčevalnih ukrepih, bodo s 1. aprilom izvršena napredovanja za javne uslužbence, ki so jim bile odločbe o napredovanju izdane za napredovanja v višji naziv v letu 2011 ter v višji plačni razred in naziv v letu 2012.

Sicer pa so napredovanja v skladu z dogovorom še vedno zamrznjena in tudi za letos še velja, da napredovanj v plačne razrede in nazive ni. Časnik Večer poroča, da signali iz vlade kažejo, da bo ta v pogajanjih o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto vztrajala, da ostanejo zamrznjena tudi v prihodnjem letu. Še več. Notranji minister Gregor Virant že dlje časa napoveduje spremembo sistema napredovanja v javnem sektorju na način, da bi se ocenjevalno obdobje za napredovanje podaljšalo s sedanjih treh let in da bi omejili število odličnih ocen, ki so potrebne za napredovanje.

S strani GŠSV smo prejeli dopis glede dodatnih dni LD za leto 2014, kot sledi v nadaljevanju :

Zveza: Pravilnik o letnem dopustu, št. 0070-33/2013-1 z dne 13.12.2013

Spoštovani.

S 1. januarjem 2014 se je začel uporabljati nov Pravilnik o letnem dopustu, št. 0070-33/2013-1 z dne 13.12.2013 (v nadaljevanju pravilnik). Pravilnik med drugim bistveno drugače ureja način določanja dolžine letnega dopusta za delovne pogoje (7. člen), kot pa je bilo to urejeno v prejšnjem pravilniku. Po veljavnem pravilniku je za določitev števila dodatnih dni letnega dopusta sedaj pristojna organizacijska enota, pristojna za varnost in zdravje pri delu, kateri predlog za določitev dodatnih dni letnega dopusta po kriterijih iz prve, druge, tretje in četrte alineje 7. člena za pripadnike Slovenske vojske posreduje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote. V prehodnih določbah pravilnika je tudi določeno, da so vodje organizacijskih enot, v Slovenski vojski pa poveljniki bataljonov, njemu enakih ali višjih enot, dolžni v treh mesecih od uveljavitve pravilnika organizacijski enoti, pristojni za varnost in zdravje pri delu, ob upoštevanju kriterijev iz priloge 1 tega pravilnika, podati predloge za določitev dodatnih dni letnega dopusta iz naslova prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 7. člena pravilnika. Skladno z določbo 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr. - v nadaljevanju ZDR-1), je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Glede na določbe pravilnika, bi poveljstva in enote morale svoje predloge za dodatne dneve letnega dopusta posredovati v treh mesecih od uveljavitve pravilnika. Ker pa ta rok skoraj

sovpada z rokom, po katerem morajo biti pripadniki skladno z določbo ZDR-1 pisno obveščeni že o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, je bila sprejeta odločitev, da v sklepih o letnih dopustih, ki jih bodo pripadniki prejeli konec meseca marca in v začetku aprila, dodatni dnevi letnega dopusta iz naslova delovnih pogojev ne bodo določeni. Vsa poveljstva in enote namreč še niso posredovale predlogov skladno z določbami pravilnika, zato Združeni sektor za kadre ne razpolaga s potrebnimi podatki, za določitev dodatnih dni iz tega naslova. Prav tako bo po prejemu podatkov iz vseh PEZ, potrebno le-te še uskladiti, da ne bi prihajalo do razlik v vrednotenju delovnih pogojev, kjer gre za enake pogoje oziroma istovrstne dolžnosti.

Pripadnikom v Slovenski vojski bo iz naslova delovnih pogojev naknadno izdan ustrezen sklep o odmeri dopusta, o čemer bodo vsi pripadniki obveščeni tudi že v samih sklepih o odmeri letnega dopusta.

Predlagamo, da o tem svoje člane ustrezno obvestite in da jim v izogib nepotrebnemu vlaganju ugovorov zoper prejete sklepe tudi korektno predstavite razloge za nastalo situacijo.

S spoštovanjem.

                                                                                 Generalmajor Dobran Božič načelnik   Generalštaba SV

SMO, SVOZ IN SPMO so že pred časom, enako kot Policijski sindikat Slovenije, od Vlade RS zahtevali uvedbo novih oblik pripravljenosti in ustrezno plačilo pripravljenosti za delo na določenem kraju in na delovnem mestu.

Glede na evropske konvencije in evropsko sodno prakso  smo zahtevali, da se zgoraj omenjene oblike dela v celoti priznajo v delovno obveznost in jo temu tudi ustrezno ovrednotijo ter plačajo.

V praksi bi to pomenilo, da bi pripadnik SV za dela na terenu, na večdnevnih usposabljanjih in izobraževanjih, vajah v tujini, sodelovanju na UJMA-h, dežurstvih, stražah, varovanjih objektov in oprvljanju podobnih nalog, imeli za ves čas opravljanja naloge polno delovno obveznost oz. za celoten dan dela bi pridobili 24 ur delovne obveznosti in ustrezno plačilo.  Predlagani način bi bistveno zvišal sedanji način obračuna naštetih oblik dela.

Vladna stran je predlagala delovno skupino, ki bo preučila in pripravila skupni predlog predstavnikov sindikatov in vladne strani. Vladna izhodišča so, da se čas pripravljenosti ne šteje v delovno obveznost in je plačilo vsake opravljene ure pripravljenosti v višini 50% osnovne plače javnega uslužbenca. V paketu, Vlada RS zahteva znižanje dodatka za pripravljenost na domu iz sedanjih 20% na 15% osnovne plače javnega uslužbenca. V imenovano delovno skupino je predlagan predsednik SMO, ki bo usklajeno zastopal stališča vseh treh sindikatov (SMO, SVOZ, SPMO).

Iz obrambnega resorja je edino SVS postavil nerazumno nizko ceno teh oblik dela brez zahteve po polni delovni obveznosti, ki je popolnoma usklajena z vladnim predlogom. Zato se v SMO, SVOZ in SPMO ograjujemo od izjav SVS in najav aktivnosti, ki z nami niso usklajene.