Vlada RS je na 39. dopisni seji dne 14. 05.2020 obravnavala Informacija glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Iz zapisnika omenjene seje je tako razvidno, da je Vlada ugotovila, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Veljavna razlaga KPND, Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000 Vir:https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/27511

4. 4. Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za izplačilo pomoči.

Del zapisnika 39. dopisni seji dne 14. 05.2020, ki se navezuje na odločitev Vlade glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND: Vir:https://www.gov.si/novice/2020-05-14-39-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

»Vlada se je seznanila z informacijo glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND

Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov. Vlada ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Ministrstvo za javno upravo je prejelo dopisa Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, s katerima je bilo seznanjeno z zahtevo sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Bistvo solidarnostne pomoči iz četrte alineje (elementarne nesreče in požari) 4. točke 40. člena KPND je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo itd.

Upoštevaje vse navedeno torej vlada ugotavlja, da sama razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji glede na vsebino in določbe KPND ne more biti podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem. Ob tem je treba upoštevati še, da je prav vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejet pa je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki prav tako vključuje dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije.

Vir: Ministrstvo za javno upravo«