Nakup izdelka je možen v poslovalnici Army Shop Slovenija, BTC Ljubljana, Hala A, Lokal 55 ob predložitvi članske izkaznice.

Več informacij o izdelku:

ROČNA LED SVETILKA INSPECTOR PROIZVAJALCA NEBO

Žepna svetilka INSPECTOR je inovativen izdelek z zmogljivim svetlobnim žarkom z moči 180 lumnov, 3 svetlobnimi načini delovanja in 3x povečavo.

Zagotavlja popolno količino svetlobe v vsaki situaciji.

INSPECTOR je vodotesen (IP67) in ima odstranljivo jekleno sponko.

LASTNOSTI:

                * Anodizirano aluminijasto ohišje

                * Odporen na padce in vodo (IP67)

                * 3-kratno povečavo

                * Jeklena zaponka

SVETLOBNI VIR: 180 LUMNOV LED

                * Visoka: 180 lumnov - do 2 uri, do 84 metrov

                * Nizka: 54 lumnov - do 6 ur, do 46 metrov

                * Stroboskopska svetloba: 180 lumnov - do 50 minut, do 84 metrov

Teža: 0,06 kg, Dolžina: 146/152 mm, Premer: 12 mm

napajanje: 3 x AAA baterije, priložene

Garancija na izdelek velja 24 mesecev.

ARMY SHOP SLOVENIJA

BTC HALA A, LOKAL 55, GSM: 030/253-283

MAIL: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

HTTPS://WWW.FACEBOOK.COM/ARMYSHOP.SLOVENIJA.SI/

DRUŽABNO SREČANJE 

bo v soboto 20.6.2020

Od 12.00 dalje pod »KOZOLCEM«

na Razdrtem pri Šentjerneju

Družabno srečanje bo potekalo ob spremljavi glasbe in družabnih aktivnosti. 

Za hrano, pijačo ter spanje bo poskrbljeno.

Prevoz je v lastni režiji.

Prijavnine ni.

Dostop do prireditvenega prostora je po glavni cesti Novo mesto – Šentjernej, odcep Dobravica, na naslovu Razdrto 8

Prijavite se pri vaših sindikalnih zaupnikih po vojašnicah najkasneje do torka 16. junija.

Prijavo lahko pošljete tudi na  outlook  - Svetičič Vojko

ali mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Dodatne informacije: Svetičič Vojko 031 705 403.

Se vidimo na !!

Delimo informacije Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) o tem, kako je z izplačilom enkratnega solidarnostnega dodatka za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile.

Na podlagi novega desetega odstavka 58. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) so do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka dodatno upravičeni tudi:

• prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in
• so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter
• imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
• enkratnega solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi ZIUZEOP.

Enkratni solidarnostni dodatek se v skladu z novim desetim odstavkom 58. člena ZIUZEOP izplača le v primeru, če so hkrati izpolnjeni vsi štirje prej navedeni pogoji.

Poleg navedenih pogojev pa mora biti za upravičenost do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka izpolnjen tudi dodatni peti pogoj, to je pogoj cenzusa, ki se ugotovi na naslednji način:

V postopku ugotavljanja upravičenosti do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja najprej preračuna na polni delovni čas, k preračunanemu znesku pa se nato prištejejo še morebitni drugi zneski, ki jih uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja prejema pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer sta to:

• 20 odstotkov predčasne pokojnine ali 40 odstotkov starostne pokojnine
• in/ali drugo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja.

Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja se enkratni solidarnostni dodatek izplača, če vsota preračunanega zneska nadomestila in morebitnih prej navedenih drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zpiz, ne preseže 700 evrov.

V primeru, da je izpolnjenih vseh pet pogojev, se določi še višina izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka, in sicer se enkratni solidarnostni dodatek izplača v sorazmernem delu zneska, ki je določen v tretjem odstavku 57. člena ZIUZEOP (ESDU), to je odvisno od obsega krajšega delovnega časa, za katerega se izplačuje nadomestilo iz invalidskega zavarovanja.

Glede na to, da Zpiz ne razpolaga s podatki, katerim prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, je zaradi epidemije covid-19 odrejeno začasno čakanje na delo oziroma so bili odsotni z dela zaradi višje sile, prav tako pa ne obstaja uradna evidenca, iz katere bi lahko Zpiz pridobil podatke po uradni dolžnosti, bo Zpiz lahko upravičencem izplačal pripadajoči solidarnostni dodatek izključno na podlagi posamične vloge upravičenca. Vloga je že na voljo na spletni strani zavoda (OBRAZCI). Vlogo je treba oddati najkasneje do 30. 6. 2020 skupaj z vsemi ustreznimi dokazili o odrejenem čakanju delavca na začasno delo oz. drugo dokazilo o upravičeni odsotnosti z dela zaradi višje sile kadarkoli v obdobju od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Uživalec nadomestila, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izplačilo dodatka, lahko vlogo odda:

• prek storitve zavoda eVloge za VSE, kjer je pripravljena možnost oddaje vloge preko mobilnega telefona, pri čemer ni potrebna uporaba digitalnega podpisa (eVloga 10320-11-1-J),
• preko portala Moj eZPIZ, pri katerem je obvezna uporaba digitalnega podpisa, (Moj eZPIZ),
• po pošti, na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana ali
• v nabiralnike ob vhodu v prostorih zavoda, do ponovne vzpostavitve osebnega prejemanja vlog.

Zpiz bo o upravičenosti do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka obvestil vse prejemnike nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki bodo podali vlogo.

Enkratni solidarnostni dodatek bo prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in ki bodo do dodatka upravičeni, Zpiz izplačal v enem od naslednjih mesecev po vložitvi vloge upravičenca.

Znesek izplačanega dodatka se ne bo upošteval v dohodek uživalca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialno varstvene prejemke, in ne bo podlaga za rubež na podlagi sklepov o izvršbi, izdanih po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po Zakonu o davčnem postopku, z izjemo preživninskih izvršilnih naslovov. Znesek enkratnega solidarnostnega dodatka ne bo podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Vsi prejemniki enkratnega solidarnostnega dodatka bodo od Zpiza prejeli tudi obvestilo o nakazilu prejemkov.

Vir: ZPIZ

V ponedeljek, 18. 05. 2020, smo po mesecu dni s strani MO vendarle prejeli odgovor na naš poziv po izplačilu solidarnostne pomoči zaposlenim iz naslova elementarne- naravne nesreče skladno s 4. alinejo, 4. točke, 40. člena KPND in razlage KPND, Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000.

Nekako se glede na datum sprejetja sklepov VRS in same vsebine ne moremo otresti občutka, da gre za namerno zavlačevanje. Bojazen zavlačevanja se odraža v tem, da jasnega odgovora na našo zahtevo s strani MO nismo prejeli v razumnem roku, zato smo zaradi bojazni, da ne bi zaposleni zamudili 60-dnevnega roka od nastanka primera za podajo prošnje- zahtevka  bili dolžni na pravice in nevarnost seznaniti vse zaposlene v SV in MO in jim tudi pomagati pri podaji prošnje- zahtevka.

Še toliko bolj pa je nesprejemljivo, da si je VRS s sprejetimi sklepi dopustila enostransko razlago kolektivne pogodbe in to kljub dejstvu, da je Komisija za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v letu 2000 že podala razlago glede 4. točke 40. člena KPND in so sklepi VRS v nasprotju z omenjeno razlago.

Stališče SMO je tako, da so odločitve VRS in pojasnila MJU in MO povsem napačna. Glede na dano situacijo in v izogib nepotrebnemu pravdanju, ki bi še dodatno obremenilo sodišča, ki že odločajo o pravicah iz delovnih razmerij s precejšnjimi zaostanki. V želji, da bi čimprej dosegli svojo pravico predlagamo:

- da zaposleni še dodatno poda dopolnitev svoje prošnje z navedbo konkretnih okoliščin, kako ste bili prizadeti zaradi epidemije, ali

- da zaposleni počaka na odgovor MO, saj so ga na podlagi zakonodaje dolžni posredovati vsakemu posamezniku, nato pa lahko poda pritožbo na morebiti negativen sklep in le tega  ustrezno dopolni.

Za oba primera se mora vsak član odločiti sam. Za oba koraka bomo v pomoč zaposlenim pripravili spletni obrazec, kot smo to vedno storili tudi do sedaj.

Ne glede na navedeno pa v sindikatu preko pooblaščenih odvetnikov že izvajamo aktivnosti, s katerimi bomo poskušali doseči pravico na delovnem in socialnem sodišču za zaposlene, pri tem pa smo še vedno na stališču, da vsem zaposlenim pripada solidarnostna pomoč za čas razglašene epidemije.

Prepričani smo, da je VRS s svojo arbitrarnostjo presegla svoje pristojnosti in s takšnim dejanjem zamajala zelo pomemben postulat zaposlenih v negospodarstvu kar zagotovo KPND je.

Na dnu te novice se v priponkah nahaja stališče MO in MJU.

O novostih vas bomo sprotno obveščali, zato nas prosim spremljajte.

Vse člane ponovno obveščamo, da ima Sindikat Ministrstva za obrambo z Zavarovalnico Sava sklenjeno pogodbo za kolektivno nezgodno zavarovanje.

Samo zavarovanje krije vse nezgodne slučaje v miru, kot tudi vse nezgodne dogodke, ko je član na misiji. Vključuje pa vse razen poškodb, ki bi nastale v neposrednem bojnem delovanju. V dopisu imate navedene vse zavarovalne pogoje ter tudi pristopno izjavo. Naj še dodamo, da lahko pod istimi pogoji lahko zavarujete tudi družinske člane v starosti od 14 do 75 let. Pristopne izjave dostavite svojim sindikalnim zaupnikom, ki je tudi vaš skrbnik, če bi prišlo do nezgodnega dogodka.

Vlada RS je na 39. dopisni seji dne 14. 05.2020 obravnavala Informacija glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Iz zapisnika omenjene seje je tako razvidno, da je Vlada ugotovila, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Veljavna razlaga KPND, Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000 Vir:https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/27511

4. 4. Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za izplačilo pomoči.

Del zapisnika 39. dopisni seji dne 14. 05.2020, ki se navezuje na odločitev Vlade glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND: Vir:https://www.gov.si/novice/2020-05-14-39-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

»Vlada se je seznanila z informacijo glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND

Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov. Vlada ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Ministrstvo za javno upravo je prejelo dopisa Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, s katerima je bilo seznanjeno z zahtevo sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Bistvo solidarnostne pomoči iz četrte alineje (elementarne nesreče in požari) 4. točke 40. člena KPND je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo itd.

Upoštevaje vse navedeno torej vlada ugotavlja, da sama razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji glede na vsebino in določbe KPND ne more biti podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem. Ob tem je treba upoštevati še, da je prav vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejet pa je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki prav tako vključuje dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije.

Vir: Ministrstvo za javno upravo«

Na spletni strani Vlade RS smo zasledili, da so  na  Ministerstvu za javno upravo (MJU) že pripravili  »Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov«. Gradivo je bilo posredovano v odločanje na Vlado RS. Ogorčeni smo nad tem, da nas resorno ministrstvo MO  ni seznanilo s stališči MJU  in, da smo za ta stališča in predlagane sklepe izvedeli sami, nastala situacija je tako sama po sebi dovolj zgovoren pokazatelj na kakšni ravni se v tem trenutku nahaja socialni dialog. Dodati želimo le to, da si bosta tako MJU kot Vlada s sprejetjem predlaganega dokumenta dovolila vstopiti v območje enostranske razlage KPND, ki pa bo svoj pravi epilog doživelo na delovnih in socialnih sodiščih.

Gradivo v obravnavi objavljamo kot prilogo smo pa povzeli predlagane sklepe in zaključek omenjenega gradiva:

Predlog sklepov vlade:

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) je Vlada Republike Slovenije na … seji pod točko ... dne ………. sprejela

S K L E P

1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov.

1. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

1. IV. ZAKLJUČEK

Bistvo solidarnostne pomoči iz četrte alineje (elementarne nesreče in požari) 4. točke 40. člena KPND je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo itd.

Upoštevaje vse navedeno torej vlada ugotavlja, da sama razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji glede na vsebino in določbe KPND ne more biti podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem. Ob tem je treba upoštevati še, da je prav vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20), sprejet pa je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 61/20), ki prav tako vključuje dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije.

Povezava: https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/show/5307

Dne 05. 05. 2020 je SMO posredoval na MO zahtevo po pojasnilu glede plačila dodatkov zaposlenim v MO in SV v času epidemije in razlog za ločeno nakazilo na TRR le teh. Dne 08. 05. 2020 smo v SMO prejeli odgovor MO, ki ga v celoti objavljamo v tem prispevku:

Spoštovani;

prejeli smo vašo zahtevo, citirano v zvezi, ki se nanaša na vprašanja vezana na prikaz izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljevanju: dodatek) na plačilnih listih zaposlenih, seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka, izplačila dodatka za pripadnike na MOM in izplačila solidarnostne pomoči za vse zaposlene zaradi razglašene epidemije.

Uvodoma bi pojasnili, da vam bomo na vprašanje v zvezi z izplačilom solidarnostne pomoči za vse zaposlene zaradi razglašene epidemije odgovorili s posebnim dopisom.

V nadaljevanju vam podajamo pojasnila na vaše zahteve, ki se nanašajo na prikaz izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljevanju: dodatek) na plačilnih listih zaposlenih, seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka in izplačila dodatka za pripadnike na MOM.

1. Prikaz izplačila dodatka na plačilnih listih zaposlenih

Ločena nakazila na TRR zaposlenih z različnimi nameni nakazila

Pojasnili bi, da se nakazilo plače v dveh transakcijah na osebne račune zaposlenih izvaja na podlagi določil Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, v nadaljevanju: ZIZUZEOP) ter navodila Združenja bank Slovenije z dne 17. 4. 2020.

Združenje bank Slovenije je izplačevalce dohodkov prosilo, da sredstva iz naslova pomoči in dodatkov po ZIUZEOP na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov ter pri tem uporabijo kodo namena FAND.

Vsi prejemki, izplačani na podlagi ZIUZEOP, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ter davčne izvršbe. Ker so postopki v bankah in hranilnicah avtomatizirani, so izplačila pomoči pri kodi FAND avtomatično izvzeta iz izvršbe. V primeru uporabe napačne kode

so lahko sredstva zarubljena, kar bi povzročilo zadrego in nepotrebno dodatno delo tako na strani prejemnikov kot tudi na strani bank (banke namreč še naprej izvršujejo preživninske sklepe in sklepe o zasegu denarnega dobroimetja v postopkih osebnega stečaja po ZFPPIPP).

Le s pravilno uporabo kode, ki je izvzeta iz rubeža, lahko banke prejemke, ki jih njihovi komitenti prejemajo po interventnem zakonu, razporejajo med izvzete prilive iz izvršbe

Pojasnilo za vse zaposlene, zakaj je plača nakazana v dveh nakazilih, je Služba za računovodstvo dne 5. 5. 2020 objavila na intranetni strani INFOTOČKI Ministrstva za obrambo.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (C070)

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člena ZIZUZEOP) je na plačilni listi označen s šifro C070. Nekateri zaposleni imajo ta dodatek na plačilni listi prikazan dvakrat in sicer:

• za ure dela, ki so ga opravili od doma in
• za ure rednega dela, ki so ga opravili na lokaciji.

Dodatek za delo v tveganih razmerah (C223)

Pri plači se je v skladu s kolektivno pogodbo obračunal in izplačal tudi dodatek za delo v tveganih razmerah, na plačilni listi označen s šifro C223. Dodatek je obračunan in izplačan za določen odstotek opravljenih rednih ur dela na lokaciji v višini 65 %.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije na MOM

Dne 5. 5. 2020 je bil na podlagi 2. odstavka 71. člena ZIZUZEOP, skupaj s plačo za mesec april 2020, izplačan dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, za zaposlene na MOM za mesec marec 2020. Osnova za obračun dodatka je plača za delo v Sloveniji (na plačilni listi označeno s šifro Z108). Dodatek je obračunan po povprečni mesečni delovni obveznosti 174 ur oziroma 102,83 ur od 13. do 30. 3. 2020.

Zaposleni na MOM imajo izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije prikazan na plačilni listi za delo v Sloveniji označen s šifro Ž030 - »Plača za opravljanje dela v tujini 3/2020«.

2. Seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka za zaposlene

V prilogi tega dopisa vam v seznanitev pošiljamo Usmeritve ministra za obrambo za določitev višine dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni SARS- CoV-2 (COVID-19) (dok. št. 1005-167/2020-5) ter Usmeritve ministra za obrambo za določitev del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela v obdobju epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (dok. št. 1005-167/2020-4). Hkrati vas obveščamo, da bodo usmeritve za določitev dodatka za napotene v tujino urejene z ločenim dokumentom in vam bodo posredovane naknadno.

S strani MO smo danes prejeli obvestilo glede zahtev SMO  povezane z izplačilom solidarnostne pomoči po četrti alineji 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND).

Obvestilo MO objavljamo v celoti: 

Spoštovani, želeli bi vas seznaniti, da je Ministrstvo za javno upravo v zvezi z zahtevo sindikatov (Sindikat policistov Slovenije, Sindikat Ministrstva za obrambo, Sindikat vojakov Slovenije) za izplačilo solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti zaradi razglašene epidemije COVID-19, pripravilo vladno gradivo, ki je v medresorskem usklajevanju. Vlada Republike Slovenije naj bi ga obravnavala predvidoma na seji v naslednjem tednu.

O vsebini stališča, ki ga bo sprejela Vlada RS, vas bomo obvestili. Prejete zahtevke zaposlenih javnih uslužbencev ministrstva in sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči, bo ministrstvo obravnavalo po prejemu in v okviru sprejetega stališča vlade.

Podano zahtevo objavljamo v celoti v nadaljevanju.

Spoštovani,

Na SMO so se danes po prejetju nakazila OD in prejetih plačilnih list obrnili ogorčeni člani, ki so nam dokazali, da so jim dodatki, ki jim pripadajo tako po 11. točki 39. člena KPJS  kot tudi dodatki po ZIUZEOP nerazumno ločeno nakazani na TRR z različnimi postavkami (npr finančna pomoč državnim organom) prav tako so ti dodatki na plačilni listi povsem nerazumno obračunani v škodo zaposlenih. Pri zaposlenih se v sled tega opravičeno pojavlja dvom o transparentnosti, predvsem pa bojazen, da bodo morali nakazane zneske morebiti tudi vračati.

Oziraje na to, da smo dne 24. 04. 2020 prejeli vaš odgovor v katerem ste zapisali:

• da po 11. točki 39. člena KPJS delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela;
• da ima predstojnik v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZIUZEOP pristojnost odločitve o višini dodatka.

Ugotavljamo, da do danes v SMO v povezavi z navedenim in kot, ste obljubili v dopisu z dne 24. 04.2020, nismo prejeli  strokovne podlage, enotne kriterije ter usmeritve za določitev višine dodatka, ki bodo upoštevale stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti pri opravljanju nalog v času epidemije COVID-19 ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.

Pozivamo Vas, da nam najpozneje do 11. 5. 2020 posredujete kriterije za določitev višine dodatkov in hkrati pojasnite zakaj so dodatki ločeno od osebnega dohodka nakazani na TRR, saj tudi zaradi tega vlada cela zmeda med zaposlenimi. Kot smo že zapisali pa od vas pričakujemo jasna zagotovila, da pri obračunu z vaše strani ni prišlo do morebitnih napak in da od zaposlenih ne boste zahtevali vračilo.

Prav tako od vas zahtevamo pojasnilo, kako se bodo navedeni dodatki upoštevali za pripadnike in zaposlene na MOM oz. na delu v tujini in kdaj jim bodo le ti tudi izplačani.

Glede pa na Vaš odgovor povezan z izplačilom solidarnostne pomoči zaradi epidemije nas čudi, da pravne službe MO in GŠ ne poznajo pravne prakse oz. razlago Komisije za razlago KPND št. 02/2000 z dne 28. junija 2000. Morebitna trditev o spremembah v KPND, pa zagotovo ne drži saj se vsebinski del tega določila nikoli ni spreminjal. V tem delu pričakujemo, da boste vsem zaposlenim nemudoma izplačali solidarnostno pomoč ne glede na to, ali je posamezni zaposleni posredoval prošnjo.