Minister za obrambo je dne 28. 07. 2021 podal vsem notranjim organizacijskim enotam in organom v sestavi Ministrstva za obrambo, usmeritve za izvajanje cepljenj proti bolezni COVID-19 v Ministrstvu za obrambo – dodatno obvestilo. V omenjenih usmeritvah je bilo med drugim tudi zapisano:

»Da pri opravljanju zakonsko opredeljenih nalog Slovenske vojske na ozemlju Republike Slovenije, kot je varovanje državne meje in pomoč drugim državnim organom ali tam, kjer obstaja večja nevarnost prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2, se prednostno zagotovi pripadnike Slovenske vojske in druge zaposlene na ministrstvu, ki imajo cepljenje proti COVID-19 opravljeno v polnem obsegu.«

V sindikatu Ministrstva za obrambo smo se na zahtevo članov na podane usmeritve odzvati in pri tem posredovati dopis, kot izhaja iz nadaljevanja:

ZVEZA: Usmeritve za izvajanje cepljenj proti bolezni COVID-19 v Ministrstvu za obrambo - dodatno obvestilo Št: 181-2/2020-247 z dne 28. 07. 2021

Iz podanih usmeritev je moč razbrati, da bodo testiranja na prisotnost virusa SARS- CoV-2 po 23. 8. 2021 plačljiva za vse tiste pripadnike SV in zaposlene na MO, ki jih Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 v 2. členu ne določa kot izjeme.

V SMO ocenjujemo, da prevalitev stroška obveznega testiranja na delavca (vsaj za opravljanje namenskih nalog) ni dopustna. Naj ob tem poudarimo, da v skladu s 14. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu in na podlagi drugih delovnopravnih aktov ni nobenega dvoma, da ukrep, ki ga delodajalec odredi kot ukrep varnosti in zdravja pri delu, delavcu ne sme povzročiti nikakršnih finančnih obveznosti. Navedeno pomeni, da delavec, ki ga delodajalec za potrebe opravljanja njegove zaposlitve napoti na testiranje na virus sars-cov-2, ne more in ne sme biti finančno obremenjen, strošek testa mora v celoti prevzeti delodajalec, četudi je delavcem dana možnost brezplačnega prostovoljnega cepljenja.

Zavrnitev cepljenja ni protipravno ravnanje, na podlagi katerega bi bil delavec lahko odškodninsko odgovoren. Ob tem dodajamo, da vse dokler cepljenje z zakonom ni določeno kot obvezno - bodisi na splošno bodisi v posamezni dejavnosti - delodajalci od delavcev tudi ne smejo zahtevati, da se cepijo. Poleg tega je vprašljivo tudi, na kakšen način ukinitev brezplačnega testiranja posega v pravico do zdravja in življenja tako cepljenih kot necepljenih ljudi.

Dokaz temu je mogoče razumeti tudi vaš zapis v zadnjem odstavku podanih usmeritvah, ki ga želimo pozitivno interpretirati skozi prizmo skrbi za varnost in zdravje pripadnikov in zaposlenih v MO, vendar pa je v zapisu uporabljena beseda »prednostno«, ki pa ob dejstvu, da iz zakonsko opredeljenih in navedenih nalog izhaja opravičenost do dodatka konotira kaznovalno funkcijo do tistih zaposlenih, ki se niso cepili. Nadalje se ob uporabi »prednostno« zastavlja tudi vprašanje razumskega namena te odločitve ob upoštevanju dosedanjih dejstev, da so pripadniki SV in zaposleni v MO izvajali enake naloge, za katere pa je zadostovalo redno testiranje.

Dejstvo je, da se bodo zaposleni, ki se iz nemedicinskih razlogov ne želijo cepiti, v življenju srečevali z vse več omejitvami, posledično bodo pripadniki SV in zaposleni v MO glede na svoj socialno-ekonomski status zaradi takšnih prisil postavljeni v neenak položaj. Vendar pa smo prepričanja, da zapisano ne bi smelo pri posamezniku povzročati diskriminatornih učinkov ali ga celo omejevati pri izvajanju njegovega dela, kot to želite početi v podanih usmeritvah. Poudarjamo, da so takšna ravnanja grobi poseg v človekovo pravico in svoboščino.

Naj vas ob tem spomnimo na vaš odgovor z dne 01. 04. 2021 v katerem ste zapisali:

»V zvezi s tem bi ponovno pojasnili, da je cepljenje proti bolezni COVID-19 najučinkovitejši način preprečevanja širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ter s tem bolezni COVID-19 in zajezitve epidemije te nalezljive bolezni. Odločitev o izvedbi cepljenja je povsem prostovoljna. Iz navedenega izhaja, da v kolikor posameznik ne bo podal privolitve za cepljenje proti COVID- 19, se le to ne bo izvedlo.«

Pričakujemo, da boste pripravili takšno usmeritev, v kateri boste upoštevali tako zakonske okvirje kot tudi prepoved diskriminacije, in stigmatizacije zaposlenih. Namreč zavedamo se in se ob tem tudi bojimo, da bodo odgovorni, te vaše usmeritve razumeli kot poziv oz. odobravanje diskriminacije do tistih zaposlenih, ki se iz kakršnihkoli razlogov ne bodo cepili.

Datum: 19. 8. 2021.

MINISTER ZA OBRAMBO

DRŽAVNI SEKRETAR

ZADEVA: ODZIV NA POSREDOVAN ODGOVOR

ZVEZA:

A/ vaš dopis št. 101 -2/2021 -74 z dne 11. 8. 2021 (ponovni poziv - odgovor)

B/ naš dopis št. MO-GŠ 15-1/21 z dne 09. 8. 2021

Zahvaljujemo se za hiter odgovor na podane zahteve. Veseli nas razmišljanje oz. odpiranje možnosti po ustreznem plačilu za opravljeno delo. Na podlagi pridobljenih informacij ugotavljamo, da linija PINK vnovič ni opravila svoje naloge. Iz ukaza 72. BR za izvedbo nalog v okviru PSEU je razvidno, da so za omenjeno nalogo izpolnjeni vsi pravni okviri, ki omogočajo uvrstitev nalog v nujne naloge SV in posledično izplačilo dodatka zaradi povečanega obsega dela in obremenitev na podlagi 59. člena ZSSIoV. Ob navedenem dejstvu in ob vašem zadnjem odgovoru tako z gotovostjo ugotavljamo, da so bili pripadniki SV, ki sodelujejo na PSEU z načinom plačila zavedeni.

Ne glede na zapisano pa kljub temu lahko zaključimo, da nam še vedno niste podali jasnega odgovora na osnovno vprašanje SMO, in sicer:

-           Uvrstitev nalog PSEU v nujne naloge in na tej podlagi ustrezno plačilo.

Glede plačil po 22. e. čl. ZSPJS se vam zahvaljujemo na konkretnih številkah, nas pa zanima, ali so bili pred opravljanjem naloge sklenjeni dogovori s pripadniki o delu v povečanem obsegu dela. Če niso, nam, prosim, sporočite razlog za to. Bistven pogoj za izplačilo po 22. e. čl. je pisni dogovor med pripadnikom (zaposlenim) in predstojnikom za vsak mesec posebej. V primeru, da pripadnik (zaposleni) tak dogovor zavrne, ne sme imeti nobenih posledic oz. sankcij za pripadnika (zaposlenega). Razlika med drugimi JU in pripadniki SV, ki opravljajo naloge PSEU, je v tem, da so pripadniki SV na naloge razporejeni z ukazom in so jih prisiljeni opraviti, ki pa jih v danem primeru postavlja v slabši položaj od ostalih JU.

Zapisano dejstvo je razlog za uvrstitev pripadnikov SV v nujne naloge pri opravljanju nalog PSEU in plačilo po 59. čl. ZSSlov.

Za konec dodajamo, da MJU lahko poda priporočila za tiste javne uslužbence, ki v svojih specialnih predpisih povečanega obsega dela nimajo posebej urejenega nikakor pa, MJU ne more in ne sme posegati s svojimi usmeritvami v specialne predpise iz obrambnega področja, saj za razlago le teh ni pristojno.

Številka:                101-2/2021-74

Datum:                  11. 08. 2021

Zveza:                   Vaš dopis št. MO-GŠ 15-1/21 z dne 9. 8. 2021

Spoštovani,

prejeli smo vaš dopis, citiran v zvezi; s katerim nas pozivate, da se opravljanje nalog za PSEU uvrsti v nujne naloge in se na podlagi tega opravi ustrezno plačilo le-teh iz naslova 59. člena ZSSloV.

Z dopisom št. 101-2/2021-72 z dne 3. 8. 2021, smo vas med drugim tudi seznanili, da se bo izplačilo delovne uspešnosti pripadnikov SV v okviru opravljanja dela in nalog Posebnega vladnega projekta Predsedovanje RS Svetu EU 2021, zagotavljalo iz naslova povečanega obsega po 22.e členu ZSPJS. Glede na vašo zahtevo, da vam posredujemo konkretne podatke, kaj bodo pripadniki prejeli (ne samo na kateri osnovi) za opravljeno delo na navedenem projektu, vam v nadaljevanju posredujemo dodatna pojasnila v zvezi s tem.

Pripadniki SV, ki izvajajo naloge podpore predsedovanju (vozniki, operativni center in podporno osebje), delujejo v tedenskih rotacijah. Nastanjeni so v vojašnici Petra Petriča Kranj. V času, ko ne opravljajo efektivnega dela (čas bivanja) imajo odrejeno pripravljenost na delo, ki je plačana v višini 50% urne postavke. Opravljene ure efektivnega dela se upoštevajo kot delo v začasno prerazporejenem delovnem času, katerega presežek nad redno delovno obveznostjo se izkoristi kot proste ure v okviru referenčnega obdobja (do konca leta 2021). V primeru izrednih dogodkov, ko delovni čas pripadnika preseže 12 ur dnevno oziroma 56 ur tedensko, se ta obračuna kot delo preko polnega delovnega časa (nadure). Obračunani so tudi vsi drugi dodatki iz naslova opravljanja dela v posebnih pogojih na podlagi ZSPJS/KPJS (nočni, nedelja/praznik, neenakomerno razporejen delovni čas, terenski dodatek...).

Kot smo že uvodoma pojasnili so pripadniki SV za opravljanje dela in nalog v okviru projekta posebej nagrajeni z delovno uspešnostjo v skladu z določili 22.e člena ZSPJS. Dovoljena višina plačila je v 1. fazi znašala do 10% plače (do konca junija), v 2. fazi do 20% plače (od julija do konca 2021). Kriteriji za dodelitev konkretne višine posamezniku so vezani na število dni opravljanja nalog na projektu in kakovosti opravljanja nalog. Prva izplačila delovne uspešnosti za opravljeno delo v juniju, bodo pripadnikom, ki izvajajo naloge podpore predsedovanju, realizirana 13. 8. 2021, pri plači za julij 2021. Skupno bo delovno uspešnost za junij prejelo 11 pripadnikov, v ocenjeni višini 2.200,00 evrov. V juliju 2021, je bilo na nalogah angažirano večje

število pripadnikov (ocena 220), ki bodo izplačilo za opravljeno delo v juliju prejeli pri plači za avgust, to je 14. 9. 2021.

V zvezi z vašim predlogom, da se pripadnikom namesto zagotavljanja prehrane »pogrej in pojej« izplača regres za prehrano pojasnjujemo, da gredo prizadevanja v smeri zagotavljanja toplega obroka. Predlagano izplačilo regresa za prehrano namesto obroka, do pripadnikov ne bi bilo korektno, saj bi bil posamezni pripadnik upravičen do izplačila dodatnega regresa šele po izpolnjenih dodatnih osmih urah dela, kar pa ni doseženo vsak dan (npr. pri delu 10 ur dnevno nastopi upravičenje do izplačila dodatnega regresa šele po četrtem dnevu, ko bo povprečje opravljene delovne obveznosti deljeno z 8, prineslo izplačilo dodatnega regresa). Nasprotno pa je v primeru organizirane prehrane obrok pripadnikom zagotovljen vsak dan.

S spoštovanjem,

Uroš Lampret državni sekretar

Spoštovani,

v zvezi z vašim dopisom, citiranim v zvezi, v katerem navajate, da se je na vaš sindikat obrnilo več razočaranih pripadnikov Slovenske vojske (SV), članov, ki izvajajo aktivnosti v okviru predsedovanja RS Svetu EU (PSEU) in izpostavljajo ustrezno stimulacijo ter plačilo za opravljeno delo, vam v nadaljevanju podajajmo naslednja pojasnila.

Uvodoma pojasnjujemo, da je Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) z dopisom št. 110-16/2020/69 z dne 19. 10. 2020 (IRDG, št. 540-18/2018-424 z dne 19. 10. 2020), podalo usmeritve in priporočila za delitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v okviru Posebnega vladnega projekta Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021. Namen teh usmeritev in priporočil je zagotovitev enake obravnave javnih uslužbencev, ki opravljajo delo v okviru posebnega projekta, ter tudi racionalne rabe sredstev projekta. Upoštevajoč citirane usmeritve in priporočila MJU, je Sekretariat generalnega sekretarja Ministrstva za obrambo RS vsem notranjim organizacijskim enotam in organom v sestavi ministrstva v zvezi s tem podal interne usmeritve, št. 540-18/2018-560 z dne 19. 1. 2021.

Nadalje pojasnjujemo, da se izplačilo delovne uspešnosti v SV zaradi povečanega obsega dela v okviru posebnega vladnega projekta Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021 izvaja skladno s SOP GŠSV št. 11-0021, št. 804-37/2021 z dne 4. 2. 2021 in 1. dopolnilom, št. 804-37/2021-2 z dne 30. 6. 2021. Ta opredeljuje podlage, pogoje, način, postopke in realizacijo obračuna ter izplačila dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela po 22.d in 22.e členu ZSPJS pripadnikom SV, ki opravljajo naloge v okviru posebnega vladnega projekta predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021. S SOP so poenoteni postopki določanja višine sredstev, delitev sredstev, enoten način sklepanja dogovorov o povečanem obsegu dela, določitve nosilcev in odgovornih oseb ter izvajanje nadzora izplačil in porabe sredstev.

Izplačilo delovne uspešnosti skladno z navedenim SOP in dopolnilom, prejmejo pripadniki SV razporejeni na formacijske dolžnosti v SV ali v tujini in so njihove naloge opredeljene v Ukazu GŠSV za organizacijo in izvedbo aktivnosti v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu

EU, št. 540-1/2021-63 z dne 3. 6. 2021 in Ukazu GŠSV za formiranje začasne skupine za podporo SV ob predsedovanju Slovenije EU, št. 1001-10/2021-66 z dne 14. 6. 2021. Zaradi povečanja obsega nalog SV na področju logistične zagotovitve ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu EU in celovitega seznama vseh pripadnikov SV, ki sodelujejo v tem projektu, je bilo izdano 1. dopolnilo ukaza, št. 540-1/2021-105 z dne 23. 7. 2021.

V zvezi z vašim opozorilom glede zagotavljanja prehrane pripadnikom SV, ki opravljajo naloge v okviru posebnega vladnega projekta predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, vas obveščamo, da iz prejetih pojasnil GŠSV v zvezi s tem izhaja, da je v Vojašnici Petra Petriča v Kranju za voznike organizirana prehrana, in sicer zajtrk, toplo kosilo in hladna večerja. Res je, da so v posameznih primerih zaradi specifike dela določenemu številu voznikov, ki so v času kosila opravljali naloge, lahko zagotovili le hladen obrok. Zato so pred dnevi pristopili k naročanju artiklov za večerjo »pogrej in pojej«, v mesecu septembru in oktobru pa bo delo v kuhinji v Vojašnici Petra Petriča organizirano na način, da bo zagotovljena tudi topla večerja.

S spoštovanjem,

Uroš Lampret
državni sekretar

MINISTER ZA OBRAMBO RS DRŽAVNI SEKRETAR

ZADEVA: PONOVNI POZIV

ZVEZA:

A/ vaš odgovor št. 101-2/2021-72 z dne 03. 8. 2021 (Plačilo pripadnikov SV, ki izvajajo aktivnosti v okviru PSEU);

B/ naš dopis št: MO-GŠ 15/21 z dne 22. 7. 2021.

Spoštovana.

Zahvaljujemo se za hiter odgovor na podane zahteve, a žal ob tem ugotavljamo, da vaš odgovor ne vsebuje bistva na podane zahteve.

Z našim dopisom iz zveze (točka B) smo predlagali oz. zahtevali, da se opravljanje nalog za PSEU uvrsti v nujne naloge in se na podlagi tega opravi ustrezno plačilo le- teh iz naslova 59. čl. ZSSlov. Torej, pričakovali smo odgovor in hkrati uvrstitev nalog za predsedovanje EU v nujne naloge SV. Iz vašega odgovora izhaja, da omenjene naloge naj bi bile redne naloge SV, saj je zaradi potreb za izvedbo le teh GŠSV izdal ukaz za formiranje začasne skupine ob predsedovanju Slovenije EU. Priznavate pa, da je ta naloga povzročila povečanje obsega nalog SV.

V odgovoru se do te zahteve sploh niste opredelili, temveč ste navedli morebitna plačila na podlagi usmeritve in priporočila MJU, ki jih je podalo za delitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela (22. e. čl. ZSPJS) v okviru Posebnega vladnega projekta Predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021.

Glede na dejstvo, da nikoli ne opravite usklajevanja s sindikati okoli ustreznosti plačil za opravljanje nalog in zadeve rešujete z ukazi, so ukazi v delu pravic iz delovnega prava oz. ustreznosti plačil za opravljanje nalog tudi predmet mnogih sodnih sporov, in če ne boste prisluhnili naši zahtevi, bodo tudi tokrat. Na to prakso smo že opozorili kot tudi na negativne sodbe delovnih sodišč na takšno, dejansko nezakonito stanje.

Sklicevanje na ukaz, ki nam ga ne posredujete niti v vednost, je nesprejemljivo, saj ne poznamo opredelitve ukazov. Ker se pa sami sklicujete na ukaz in v odgovoru napovedujete zgolj del možnih plačil, zahtevamo konkretizacijo plačil posameznikom, glede na delavnik iz ukaza. Zato, poleg zahteve nalog PSEU v nujne naloge, dodatno zahtevamo:

1. konkretne podatke, kaj bodo pripadniki dobili (ne samo na kateri osnovi) za opravljeno delo v času PSEU.
2. sistem "pogrej in pojej" se v preteklosti ni obnesel, zato predlagamo, da namesto tega pripadnikom izplačate regres za prehrano. Pozdravljamo pa vašo namero o prilagoditvi delovnega časa kuhinje in omogočanja tople večerje pripadnikom na nalogi.

V sindikatu Ministrstva za obrambo smo dne 22. 7. 2021 na ministra za obrambo g. Mateja Tonina in načelnika generalštaba Slovenske vojske naslovili poziv po pravičnem plačilu pripadnikov, ki sodelujejo pri podpori PSEU v skladu z 59 člena ZSSIoV. Celotni poziv objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani,

v preteklih dneh se je na SMO obrnilo več razočaranih pripadnikov SV, članov, ki izvajajo aktivnosti v okviru predsedovanja RS Svetu EU (PSEU).

Problematika, ki jo navajajo člani SMO se navezuje na upravičenost plačila dodatka udeležencem Skladno z ukazom za izvedbo evidentiranja obračunavanja in izplačevanja povečanja plač zaradi povečanega obsega dela in obremenitev na podlagi 59 člena ZSSIoV, za kar pa je potrebna odločitev oz, dopolnitev že veljavnega ukaza za opravljanje nujnih nalog. Ne glede na sodno prakso, katera tem opredelitvam v ukazih oporeka, bi morali z ukazih slediti predpisom in sodni praksi ter vsem pripadnikom SV zagotoviti ustrezna plačila za opravljeno delo, ki ga sedaj ne zagotavljate.

Sodelovanje pri podpori PSEU je ena od nujnih nalog SV, ki lahko z uspešno izvedbo pomembno pripomore k skupnemu ugledu in prepoznavnosti RS. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je breme uspešnosti pogojeno z izvedbo nalog vsakega posameznega pripadnika SV, ki pa ob, tako pomembnem delu in povečanih obremenitvah, mora biti ustrezno stimuliran in predvsem ustrezno plačan.

Pravna podlaga za povečanje plače zaradi povečanega obsega dela in obremenitev v višini 19 % osnovne plače, zaradi opravljanja nalog za predsedovanje EU, obstaja iz naslova nujnih nalog. Pripadnikom se na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZSSIoV oz. tretje točke sklepa Vlade RS obračuna in izplača dodatek v enotah, podenotah in začasnih formacijah ali začasnih skupinah, za izvajanje nujnih nalog, med katere po svoji pomembnosti nedvomno sodi pomoč SV pri izvedbi PSEU. Naj ob tem dodamo, da pri tem ne gre za redne naloge SV in pripadniki opravljajo delo v začasnih skupinah.

Kot že zapisano v SMO ne vidimo problema v pravni podlagi izplačila dodatka pripadnikom SV iz naslova 59. čl ZSSlov, ki sodelujejo pri izvedbi PSEU. V skrbi za pripadnike, ki opravljajo nujne naloge ob PSEU, vas pozivamo, da jim zagotovite pravično plačilo, ki sledi opravljanju njihovih nalog in obremenitev in ki bo nagrajevalo njihove napore in trud.

Istočasno vas seznanjamo, da je v duhu ohranjanja zdravja pripadnikom nujno potrebno zagotoviti vsaj en topli obrok, saj zaradi opravljanja večkrat ostanejo brez toplega obroka in dobijo hladni obrok.

Spoštovani!

Kot smo že poročali se je Vrhovno sodišče RS (VS RS)  odločilo zaradi pojavljanja večjega števila tožb v tej smeri, da  bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), med drugim je Sindikat MO o tem že dobil ugodno sodbo v letu 2019, takrat pa je o smiselno podobnih vprašanjih sprožil tudi prvi postopek po Zakonu o kolektivnih tožbah. VS RS je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se je sklicevalo na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Dne 15.07.2021 je Sodišče EU javno objavilo svojo odločitev bistvene povzetke objavljamo v nadaljevanju:

Povezava na odločitev Sodišče EU Sodba sodišča EU, številka C-742/19 z dne 15. 7. 2021

Sodišče EU o uporabi Direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) na področju vojaške dejavnosti

 Poudarki:

• vsakdanje delo v vojaški službi nima posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale običajnemu načrtovanju delovnega časa, vse dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo
• obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, je šteti za delovni čas
• obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, se lahko plača drugače, kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

O čem je Sodišče EU odločalo

Sodišče EU je sodbo izdalo glede dveh vprašanj slovenskega Vrhovnega sodišča, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,
- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma) oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas.

Predhodni postopek v RS

podčastnik slovenske vojske, je od februarja 2014 do julija 2015 opravljal „stražarsko službo“ neprekinjeno sedem dni na mesec. Med to službo, ki je zajemala tako obdobja, v katerih je moral opravljati dejanski nadzor, kot tudi obdobja, v katerih je moral le biti na razpolago svojim nadrejenim, je bil  dosegljiv in ves čas prisoten v vojašnici, v katero je bil razporejen.

Ministrstvo za obrambo je menilo, da je treba kot delovni čas za vsak tak dan „stražarske službe“ šteti le osem ur, tako da je  za teh osem delovnih ur izplačalo redno plačo, za preostale ure pa le dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 % osnovne plače.

Tožba, ki jo je vložil  podčastnik in s katero je predlagal, naj se mu kot nadure izplačajo ure, ko med „stražarsko službo“ ni opravljal nobenega dejanskega dela za svojega delodajalca, ampak je moral biti na razpolago svojim nadrejenim, je bila zavrnjena na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Presoja Sodišča EU: uporaba direktive

Sodišče je specifično v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo vojaške osebe, poudarilo zlasti, da dejavnosti, ki so povezane z upravno službo, vzdrževalno službo, službo za odpravo škode, zdravstveno službo ter s službami za ohranjanje javnega reda in pregon kršitev, kot take nimajo posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale vsakršnemu načrtovanju delovnega časa, pri katerem bi se upoštevale zahteve, ki jih narekuje Direktiva 2003/88, vsaj dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo.

Sodišče pa je, nasprotno, presodilo, da se navedena direktiva ne uporablja:

• za dejavnosti vojaških oseb in zlasti za njihovo stražo, kadar te dejavnosti potekajo v okviru začetnega usposabljanja teh oseb, operativnega urjenja ali operacij, ki vključujejo vojaško posredovanje oboroženih sil, ne glede na to, ali se te operacije stalno ali občasno odvijajo znotraj ali zunaj meja zadevne države članice;
• za vojaške dejavnosti, ki so tako posebne, da zanje sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni primeren;
• kadar je razvidno, da se vojaška dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo;
• kadar bi se uporaba te direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede.

Presoja Sodišča EU: plačilo

Na drugem mestu je Sodišče poudarilo, da je treba ob predpostavki, da se Direktiva 2003/88 v obravnavanem primeru uporablja, obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, šteti za delovni čas. Vendar ker način plačila delavcev za obdobja razpoložljivosti za delo spada na področje uporabe nacionalnega prava, in ne Direktive 2003/88, ta direktiva ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

Priporočilo za člane

Na podlagi podane odločitve Sodišča EU bo tako Vrhovno sodišče RS, v reviziji sprejelo odločitev. Takoj ko bo znana razsodba Vrhovnega sodišča RS, vas bomo o tem obveščali in vam podali nadaljnje usmeritve ter vas usmerili na pravno pomoč, zato vas, naprošamo, da nas spremljate.