Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Zdaj zagotovo osrednja vsebina današnji pogajanj je bil nov vladni predlog, ki se nanaša na odpravo plačnih nesorazmerij. Zdaj, kolikor smo ga lahko, ker smo ga šele danes dobili oziroma šele nam je bil  danes predstavljen, kot smo lahko videli sledi temeljni usmeritvi to je, da bi se čim bolj skušali približati razmerjem, kakršna so bila v letu 2018, se pravi pred tem, ko so se zgodili določeni parcialni dogovori z določenimi odmiki, ki so po posameznih plačnih skupinah različni. In seveda je te razlike potrebno zdaj tudi natančno preučiti se do njih, opredeliti, videti, katere so po našem mnenju utemeljene, katere ne ali obstaja še morda kakšne druge. Tako da to je naloga, ki jo imamo zdaj v prihodnje. Zdaj kot veste, naše pogajalska skupina je ves čas na stališču, da je potrebno tukaj odpravita tak je bil tudi dogovor, ki  je bil sklenjen lansko leto, da se pogovarjamo o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, se pravi, mi ne moremo imeti v tem trenutku ambicije, da bi z enotenjem  delovnih mest odpravili tudi vse tista morebitna nesorazmerja, do katerih prihaja zaradi različnih drugih elementov plače, ki seveda tudi vplivajo na dinamiko gibanja plač v javnem sektorju po posameznih delih. Tudi mi menimo, da je ena ključnih problemov, ki je bil danes zaznan mi smo na njega že večkrat opozarjali, to da ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v obdobju implementacije te plačne reforme in  dejansko v kolikor se plačna lestvica ne bi usklajevala, potem že praktično že v letu 2024 ena od namenov to je, da nobena plača v javnem sektorju osnovna plača ne bo več nižja od minimalne plače ne bo dosežen. Vemo, da vsako leto januarja se minimalna plača poviša vsaj za indeks rasti življenjskih stroškov napoved je bila v preteklem tednu s strani Umar ja. Kakšne teh vrednosti bodo se prav pričakovati je, da se bo že s 01.01. 2024 minimalna plača uskladila za 7,4 %. V naslednjih letih je sicer napovedana rast cen nekoliko nižja, pa vendarle bo to pomenilo, da ob koncu te plačne reforme v prvi plačni razred in bistveno bistveno pod minimalno plačo. In seveda mi menimo, da bi bilo to potrebno preprečiti oziroma se dogovoriti, kako to korigira tudi v tem vmesnem obdobju. Nadalje smo se danes pogovarjali tudi o kolektivni pogodbi za javni sektor. Kjer pa je sicer še nekaj odprtih vprašanj, ampak ocenjujem, da je relativno malo takšnih, pri katerih bi lahko imeli kakšne večje težave, morda ena od zahtevnejših vprašanje realizacije odločbe ustavnega sodišča glede koruma za sklepanje kolektivne pogodbe. Je pa tudi še nekaj interesnih vprašanj, nekatera tudi, da so tudi nekatera strokovna vprašanja, tako da smo se tudi dogovorili, da jih bomo usklajevali v okviru delovne skupine, v okviru katere tudi usklajujemo besedilo zakona kjer sam ocenjujem da delo korektno in konstruktivno poteka. Zdaj glede roka, ki je bil postavljen, kar se tiče zaključka pogajanj si mi vsekakor želimo, da bi bila ta pogajanja zaključena čim prej. Zagotovo pa menimo da 15. Oktober ne more biti datum, na katerega pade zastavica in je pogajanj konec, zlasti glede na to, da smo bili zdajle deležni pravzaprav skoraj tri tedenske prekinitve pogajanj. Tako bi lahko pravzaprav tudi nekatera odprta vprašanja reševali.

Pogajanja glede odprave nesorazmerij na drugem stebru v katerega spadajo zaposleni v MO In SV se še sploh niso pričela je pa seja  predvidena za 25.09.2023.

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Spoštovani člani in zaposleni v MO -SV,

v zadnjih dneh se je na sindikat Ministrstva za obrambo obrnilo večje število članov, ki so utrpeli škodo ob naravni nesreči v Republiki Sloveniji z namenom pridobitve dodatnih informacij glede podaje zahteve za solidarnostno pomoč na podlagi  4. alineje 4. točke 40. člena KPND in 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/2013).

V ta namen smo izdelali E-obrazec, ki vam bo pohitril pripravo prošnje - zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči s strani delodajalca.

V več delih Slovenije so zadnja neurja (toča, veter, voda...) mnogim posameznikom povzročila veliko škodo predvsem na bivanjskih objektih, pa tudi v kmetijstvu. Ker so med njimi tudi zaposleni na MORS in pripadniki SV vas želimo  ponovno seznaniti, da imate na podlagi 4. alineja, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne nesreče.

Solidarnostna pomoč po četrti alineji, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako vezana na določen dogodek (naravno nesrečo) in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

Članom reprezentativnega sindikata pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč, ki znaša od 1. 1. 2023 dalje 668,21 EUR.

V primeru požara ter naravnih nesreč, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni omejitve glede višine plače, kar pomeni da so do solidarnostne pomoči upravičeni vsi.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči je potrebno na MO vložiti v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Delavec na MO - SV  naj v primeru nastale škode na premoženju v čim krajšem možnem času svojemu delodajalcu posreduje vlogo oziroma zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, pri čemer lahko na primer lastništvo ali solastništvo dokazuje z verodostojnimi dokumenti (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba).

Pri tem dodajamo še, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS med drugim zavzela tudi stališče, da je potrebno kljub dejstvu, da javni uslužbenec ni lastnik nepremičnine, pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko javnega uslužbenca med katere sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja, v katerem javni uslužbenec dejansko biva in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda, saj namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu javnemu uslužbencu ampak je namenjena temu, da le-ta lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

"Glede števila oseb, ki lahko uveljavljajo solidarnostno pomoč za isti primer elementarne nesreče pojasnjujemo, da je solidarnostna pomoč vezana na javnega uslužbenca, če le-ta izpolni predpisane pogoje za njeno uveljavitev. To pomeni, da ni nikjer določena omejitev, da ne bi mogla oba zakonca uveljavljati pravico do solidarnostne pomoči v primeru, če so izpolnjeni pogoji, torej tudi v primeru elementarne nesreče." Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/COVID-19-UKREPI/Povracila-stroskov/Solidarnostna-pomoc-8.-5-.-2020.docx

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Lepo pozdravljeni. Tudi jaz bi začel s prav naj zahtevnejša temo, ki smo jo imeli danes na dnevnem redu. Skupaj smo ugotavljali, da   je prehod na novo plačno lestvico. Bistveno bolj zahtevno vprašanje, kot je mogoče izgledalo na prvi pogled, da tudi predlog, ki ga je podala v tej smeri, prvi predlog, ki ga je podala vladna stran, ne daje pravzaprav želenih učinkov in dejansko tudi sam ocenjujem, da v prihodnjih tednih bo ključno vprašanje najti odgovor, kako pravzaprav najti rešitev, ki bo na ena strani odpravljala plačna nesorazmerja in na drugi strani omogočila tak prehod na nov na novo plačno lestvico, da bo zagotovljen cilj dviga, se pravi osnovnih plač na nivo, ko nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne plače. 

Jaz ocenjujem, da v tem trenutku se rešitve pravzaprav na tem področju še ne nakazujejo, se pravi smo precej na začetku, vendar bomo ta oreh morali streti, v kolikor bomo želeli priti do zaključka teh pogajanj tisto, kar je za našo pogajalsko skupino, vključno v tem procesu, je, da postopek prevedbe ne zamegli same problematike nesorazmerij v osnovnih plačah, ki v sistemu danes. 

Drugi, vsebinski  sklop, v katerem smo se danes pogovarjali, o katerem je bilo že govora, je predlog kolektivne pogodbe za javni sektor. Tudi sam ocenjujem, da na tem področju zelo verjetno nekih izjemno zahtevnih vprašanj ni težka vprašanja so dejansko v zakonu in kar se tiče odprave plačnih nesorazmerij. Veseli me da smo našli vsaj na načelni ravni soglasje glede tega, kako zagotavljati nek mehanizem primerljivosti med posameznimi stebri, kar je bilo vprašanje, kot veste, ki smo ga že na začetku, izpostavlja sindikati in tudi želeli, da se nek tak mehanizem vzpostavi in vprašanje potem dodatkov za manj ugodni delovni čas sicer nabor dodatkov ali preiti na obračun teh dodatkov v nominalnih zneskih ali pač ohraniti obstoječo ureditev v odstotku odstotkih, kar je stvar, do katere se bomo morali sindikati v nadaljevanju še opredeliti. 

Ena od pomembnih zadev v zvezi s tem pa je seveda, na kakšni višini bodo ti dodatki tudi določeni in ne nazadnje sindikalna stran je podala tudi svoj predlog mehanizma za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, ki bo zagotovo v nadaljevanju vključen glede na to, kaj se v preteklosti pokazali, kakšne so posledice, če se vrednost vaših razredov ne usklajuje in v tem delu pričakujemo tudi vladni protipredlog, ki ga je vlada napovedala zdaj konkretne rešitve v tem trenutku ne bi komentiral. Mislim, da je to stvar, ki jo velja prepustiti nadaljnjih pogajanj.  

Vodja PSRSJS

V zvezi z referenčno tožbo Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) zaradi neizplačila solidarnostne pomoči članom SMO ob razglašeni epidemiji  SARS-CoV-2 (COVID-19) skladno s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti (KPND), smo v SMO preko pooblaščene odvetniške družbe prejeli sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (št. Up-195/22-7), s katerim je le-to odločilo, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo, torej da o njej sploh ne bo vsebinsko odločalo.

V SMO smo že od vsega začetka mnenja, da bi morala država Republika Slovenija skladno s 40. členom KPND izplačati solidarnostno pomoč zaradi epidemije COVID-19 zaposlenim, zato je SMO na Delovno in socialno sodišče  vložil predlog kolektivnega delovnega spora. Odločitev sodišča I. stopnje je bila, da je Republika Slovenija dolžna izplačati svojim delavcem - članom predlagatelja, solidarnostno pomoč zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni CARS-CoV-2 (COVID-19) v višini 693,01 EUR. (Zmaga SMO na prvi stopnji v kolektivnem sporu glede zavračanja izplačila solidarnostnih pomoči v času Covid 19)

Vendar je nato Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) predvsem zaradi obremenjenosti javnih sredstev zaradi vpliva te odločitve na vse javne uslužbence, in ob sklicevanju na fiskalno pravilo, v celoti ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke  Republike Slovenije, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo RS ter sodbo sodišča I. stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo njegovo ugotovitev kršenja KPND, posledično pa tudi zahtevek za izplačilo solidarnostne pomoči delavcem - članom predlagatelja (št. X Pdp 429/2021). (Višje delovno in socialno sodišče je v celoti ugodilo pritožbi Državnega odvetništva v primeru kolektivnega spora zaradi neizplačevanja solidarnostne pomoči na podlagi 4. točke 40. člena KPND)

Na odločitev VDSS je bil s strani SMO vložen predlog za revizijo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki pa ga je sodišče s sklepom na seji 14. junija 2023 (št. VIII DoR 217/2021) zavrnilo.

Sklepu Vrhovnega sodišča je nato sledila ustavna pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije. S sklepom Ustavnega sodišča so tudi izčrpana vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji v zvezi z zadevo.

V Sindikatu ministrstva za obrambo bomo, v prepričanju in želji po iskanju pravice za  člane SMO in zaposlene, v zvezi z zadevo preko pooblaščene odvetniške družbe  vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Prepis izjave vodje pogajalske skupine PSRSJS Jakoba Počivavška ob koncu pogajanj z VRS dne 19.06.2023 (nelektorirano)

Z moje strani, tudi sam bi želel. Podati nekaj odzivov na potek današnjih pogajanjih na vsebine. Ki so predmet teh pogajanj. Zdaj je zagotovo ena osrednjih točk današnjih pogajanj je bila vladne strani predstavljena formula za usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Zdaj mi pozdravljamo pripravljenost, da se v zakonu določi, kakšna je minimalna raven uskladitve. Problemov, ki ga vidimo z vladnim predlogom, je pa kar nekaj.

Prvi problem predloga je, da je vlada danes sporočila, da se, potem ko bi formulo zapisal v zakon o uskladitvi vrednosti plačnih razredov v posameznem letu, ne bi več pogajali. Se pravi, to je pravzaprav maksimum uskladitve, ki bi potem bil glede na to, da je vladni predlog 65 % ugotovljeni inflacije pomeni, da bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov. In povzročila to, da bi pravzaprav že nemudoma po tem, ko bi bil dogovor podpisan, že imeli določena delovna mesta, ki bi imela svojo osnovno plačo nižjo od minimalne plače, kar je pravzaprav v nasprotju z napovedmi tudi na vladni strani, da nobena plača v javnem sektorju ne bo več nižja od minimalne plače. Zdaj druga  vsebina, o kateri smo se danes pogovarjali, je predstavitev sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Glede na to, da smo predlog prejeli šele v petek, seveda ni bilo časa, da bi ga lahko natančno proučili in se do njega opredelili. To bomo storili naslednji teden. Je pa zagotovo posebno pozornost iz naše strani deležna določba, ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih. Razumeti je da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina. Seveda gre pa za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno preučiti se do njega opredeliti. Podobno velja tudi za druge spremembe v kolektivni pogodbi, zlasti recimo glede spremembe dodatka za delo v času epidemije. Nenazadnje tudi glede predloga, da se nekateri dodatki, da bi se lahko po novem odpravili v nominalnem znesku, ne več v odstotku tukaj seveda bo, če se bomo za to odločili, bo seveda tudi ključno vprašanje osnove, od katere bo potem izračunam ta dodatek oziroma kako bo on v nominalni višini tudi določen. Danes je bil tudi predstavljen s posamezno stališče vladne strani glede kolektivne pogodbe za državno upravo, kjer pozdravljamo pripravljenost vladni strani in da se začne pogovarjati o normativnem delu te kolektivne pogodbe ne nazadnje je to ena od zavez iz oktobrskega dogovora. Skrajni čas je, da, da se dialog o tem vprašanju tudi začne in ne nazadnje ena od pomembnih vsebin, ki bi morala biti po našem prepričanju vsebina te kolektivne pogodbe je tudi vprašanje celovite ureditve letnega dopusta za zaposlene v organih državne uprave. Nismo pa danes dobili jasnega odgovora na vprašanje, kako je vladni predlog kriterijev za odmero letnega dopusta pravzaprav povezan s prenovo plačnega sistema in vladnimi predlogi na področju plač v javnem sektorju. Hkrati smo tudi povedali, da prejemamo precej odzivov s strani našega članstva , da gredo zadnje čase  številni predlogi v smer pravzaprav, ki jo je mogoče razumeti kot nekako napad na starejše v javnem sektorju, kar glede na napoved, da se bo v relativno bližnji prihodnosti napoveduje relativno veliko število upokojitev javnih uslužbencev, da je težko dobiti nove zaposlene v javni sektor, seveda napačna pot. In kot zadnje je bila informacija glede regresa za letni dopust. Naše stališče je tukaj že nekaj časa zelo jasno, mi ocenjujemo, da ob stopnji inflacije, kakršna trenutno je, je to popolnoma neustrezna odločitev, zlasti glede na dejstvo, da bo za številne javne uslužbence v letošnjem letu kljub inflaciji regres nižji kot v lanskem letu. Višji regres za letni dopust glede na lansko leto bodo dejansko prejeli tisti javni uslužbenci, ki so uvrščeni v najvišje plačne razrede, tako da kar se nas tiče to vprašanje seveda ostaja odprto, zlasti glede na dejstvo, da inflacija nekaj, kar vedno bolj pritiska na prejemke javnih uslužbencev in vsak z vsakim tednom ali mesecem, ko se uveljavitev sprememb, katerih se pogovarjamo, zamika seveda večji je ta pritisk.

Izjava vodij pogajalskih skupin sindikatov JS.

Izjava predstavnika vladne pogajalske skupine.

Novinarska vprašanja:

1. Delavcem Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki jim je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, se ure, ki presegajo polni delovni čas v šestmesečnem obdobju, po poteku vsakokratnega fiksnega šestmesečnega obdobja, in sicer od 1. 1. do 30. 6. in od 1. 7. do 31. 12. koledarskega leta, štejejo v šestmesečno referenčno obdobje.

2. Vodja organizacijske enote je v času šestmesečnega referenčnega obdobja dolžan z organizacijskimi ukrepi poskrbeti, da pride do izravnave presežka delovnih ur tako, da delavec presežek delovnih ur izkoristi kot proste ure ali kot proste dni.

3. Ure, ki presežejo polni delovni čas in jih delavec kljub organizacijskim ukrepom ni uspel izkoristiti kot proste ure ali proste dni, se po preteku šestmesečnega referenčnega obdobja izplačajo v višini 130% urne postavke (tj. 100% plačilo za posamezno uro, povečano za dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30% urne postavke osnovne plače), pri čemer za prvo referenčno obdobje v koledarskem letu znesek zapade v plačilo na dan izplačila plače za mesec julij, za drugo referenčno obdobje v koledarskem letu pa na dan izplačila plače za mesec januar.

4. Delavcem se neizkoriščene presežne ure izplačajo tudi za 5 let pred datumom uveljavitve te odredbe v višini, kot izhaja iz 3. točke te odredbe.

5. Ta odredba začne veljati naslednji dan po podpisu.

Marjan Šarec minister 

Prepis izjave vodje pogajalske skupine  PSRSJS (nelektoriran)

00:00:02

Lepo pozdravljeni ravnokar so se zaključila pogajanja z vlado in sindikati javnega sektorja na dnevnem redu. Danes smo imeli.

00:00:12

Točko prenova plačnega sistema ni odprava nesorazmerij v osnovnih plačah. Sindikalna stran je predlagala tudi širitev dnevnega reda s točko regres za letni dopust za leto 2023. Vlada se s tem predlogom ni strinjal.

00:00:30

Bilo pa je kar nekaj. Tudi vsebinske izmenjave stališč glede regresa za letni dopust, v kateri smo sindikati pozvali vlado, da sprejme uradno stališče do regresa za letni dopust in opozorili tudi na dejstvo, da v kolikor bo ostalo pri tem, da bi bil regres v višini minimalne plače, da bo zelo velik del javnih uslužbencev v letu 2023, kljub 8,4 odstotni inflaciji na letni ravni v letošnjem letu.

Dobil nižji regres, kot so ga prejeli v letu 2022, kar se nam zdi v takšnih razmerah nesprejemljivo. Kar se tiče prenove plačnega sistema, smo obravnavali.

00:01:17

Poročilo izdela delovne skupine ki se ukvarja s spremembami zakona, ki ureja plače v javnem sektorju.

00:01:27

Tisto vprašanje, ki je bilo interesne, ki smo se ga želeli danes dotakniti je vprašanje formule usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ki je eno izjemno pomembnih vprašanj, kar se je pokazalo v zadnjih letih, kjer se ravno zaradi tega, ker se vrednost plačnih razredov ni usklajevala, so se iskali različni obvodi in načini, kako pride do povišanja plače .

00:01:54

Ker pač prek tega instrumenta to ni bilo mogoče. Vlada je napovedala, da bo v zvezi s to formulo podala svoj predlog.

00:02:02

Danes ga sicer še ni predstavila, je pa napovedala, da ga bo v četrtek obravnavala in potrdila vlada in da bo obravnavan naslednji ponedeljek. Smo  se pa oboji strinjali, da ni dovolj, da zakon določa zgolj obveznost pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov ali zgolj zapisa, da se vrednost plačnih razredov uskladi, temveč je potrebno določiti tudi neko minimalno višino uskladitve, v kolikor do dogovora ne pride.

00:02:38

Kar se nadaljnje smo se pogovarjali o predlogu vlade za poenotenje splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta. Na sindikalni strani smo opozorili, da za ta vprašanja ni podlage v poslovniku, ki ga imamo za vodenje pogajanj, tudi iz nobenega dogovora, ki smo ga sklenili z vlado, ne izhaja, da je to tema pogajanj.

00:03:07

Vlada je predstavila svoja izhodišča, na sindikalni strani pa smo se zavezali, da se bomo opredelili do vprašanja, ali so kriteriji za odmero letnega dopusta v nadaljevanju tudi predmet teh pogajanj ali ne.

00:03:24

In še zadnja točka je bila razprava o poteku od odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ki kot veste potekajo po skupinah ali stebrih, če želite izkazalo se je, da je v zvezi s tem pravzaprav kar nekaj zmede, da je precej, da so precej različne situacije po posameznih dejavnostih.

00:03:50

Ponekod so sindikati podali proti predloge, ponekod jih niso podajali. Ponekod je odprto še vprašanje poslovnika in tem, ki bodo predmet teh pogajanj po resorjih.

00:04:04

In tudi predlogi, ki so prišli  do vlade, so po višini izjemno heterogeni, tako da tukaj bo še zelo težaško delo, da pridemo do dogovora. Predvsem pa je bilo s strani številnih sindikatov opozorjeno na dejstvo, da vladni predlog ne naslov nesorazmerij, ki so nastala v odnosu do zdravstva in socialnega varstva v letih 2021 2022.

00:04:32

in da bi morali seveda za to, da bi ta nesorazmerja naslovili vladi,  predlog bistveno izboljšati.

00:04:45

Za odpravo plačnih nesorazmerij je bilo tudi izpostavljeno vprašanje, kako se loti pogajanj o vrednotenju delovnih mest plačne skupine J v načelu je bilo to že dogovorjeno, da se bodo ta delovna mesta uvrščajo v plačne razrede po kolektivnih pogodbah dejavnosti ostajajo odprta vprašanja, bodo tudi pogajanja o tistih delovnih mestih, ki so danes v plačni skupini i, ki niso tipična za posamezno dejavnost ampak so prisotna dejansko enaka v celotnem javnem sektorju ali bodo tudi tista pogajanja potekala po resorjih ali bodo potekala centralno?

00:05:28

Tako da to je tudi ena od zadev ki, do katere do katere se moramo na sindikalni strani opredeliti. Vlada pa je napovedala, da bo do konca tega tedna posredovala tudi predlog spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor, do katere se bomo potem sindikati v nadaljevanju opredelili nadaljevanje pogajanj je načrtovano za ponedeljek popoldne naslednji teden.