Za prijavo s sindIkalno izkaznico SMO in dodatne informacije se obrnete na številko: 041 312 225 ali preko elektronskega naslova: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Objavljeno v Ugodnosti za člane
VABILO
Vse člane sindikata MO in družinske člane SMO vabimo na:
TRADICONALNO
DRUŽABNO SREČANJE SMO - PIKNIK
ki bo v soboto 21.6.2025
Od 13.00 dalje pod »KOZOLCEM«
na Razdrtem pri Šentjerneju
Družabno srečanje, bo potekalo ob spremljavi glasbe in družabnih aktivnosti .
Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, spanje in dobro voljo
Pripravljamo tudi bogat SREČELOV
Prevoz je v lastni režiji.
Prijavnine ni.
Dostop do prireditvenega prostora je po glavni cesti Novo mesto – Šentjernej, odcep Dobravica, na naslovu Razdrto 8
Slike prireditvenega prostora si lahko pogledate na facebook strani Zvonko Grabnar.
Prijavite se pri vaših sindikalnih zaupnikih po vojašnicah najkasneje do ponedeljka 13. junija 2025
Prijavo lahko pošljete tudi na Outlook - Svetičič Vojko
ali mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Dodatne informacije: Svetičič Vojko 031 705 403.
Se vidimo !!
Objavljeno v Novosti
PONUDBA ZA ČLANE SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Vse člane sindikata obveščamo, da smo sklenili dogovor o sodelovanju z:
POHORJE WILLAGE WELLBEING RESORT
Ponudba za člane SMO vsebuje naslednje ugodnosti:
- 15% popusta na paketne cene (razen paket Senior)- možnost koriščenja do 19.12.2025 in od 12.1.2026 dalje –
za vse naše namestitvene kapacitete: Wellness & Spa hotel Bolfenk****, Family apartments Bolfenk****, Forest hotel Videc***, Forest apartments Videc***
- 15% popust pri nakupu vstopnic za bazen in savne – WellNest hiše dobrega počutja
- 10% popust na poročna praznovanja z nočitvami v Event dvorani Videc
- 50% popust na najem katerekoli izmed konferenčnih dvoran ter 10% popust na izbran team building
DOKAZILO:
- Člani sindikata MORS se ob koriščenju ugodnosti izkažejo z člansko izkaznico sindikata MO in osebnim dokumentom.
- Popusti veljajo za člana sindikata MO in njihove ožje družinske člane.
KONTAKT :
- Ačko Anita: 02 603 55 00
OSTALE INFORMACIJE:
VODSTVO SMO
Objavljeno v Ugodnosti za člane
Spoštovane članice in člani, spoštovane sodelavke in sodelavci na Ministrstvu za obrambo, spoštovani pripadniki Slovenske vojske doma in v mednarodnem okolju,
ob prazniku dela vam v imenu Sindikata Ministrstva za obrambo izrekam iskrene čestitke in globoko zahvalo za vašo predanost, strokovnost in nesebično opravljanje nalog v službi domovine in varnosti ljudi.
Vaše delo – bodisi v Slovenski vojski, v civilnem delu ministrstva, v zaščiti in reševanju, doma ali v tujini – je temelj spoštovanja, zaupanja in ponosa. S skupnimi prizadevanji dokazujemo, da so pogum, solidarnost in predanost univerzalne vrednote, ki nas povezujejo.
Posebej želim izpostaviti prizadevanja tistih, ki v okviru stavke operaterjev številke 112, ki še vedno poteka, s svojo odločnostjo premikajo meje mogočega. Njihova vztrajnost je pripomogla k spremembi miselnosti in odprla pot začetku pogajanj za kolektivno pogodbo na področju obrambe, zaščite in reševanja. Gre za močno sporočilo nesebičnosti in solidarnosti – majhna skupina je s svojim pogumom omogočila premike v korist vseh zaposlenih v našem resorju.
Ob tem se moramo zavedati, da je za nas pomemben sleherni zaposleni. Trdnost področja obrambe, zaščite in reševanja je odvisna od moči vsakega posameznika – toliko, kolikor je trden in spoštovan naš najšibkejši člen, toliko je trdna tudi naša skupnost.
Vi skrbite za varnost državljanov, mi pa se trudimo biti vaš varuh – da vam prisluhnemo, stojimo ob strani in vas varujemo. Le skupaj lahko gradimo prihodnost, v kateri je delo spoštovano in vsak posameznik cenjen.
Praznik dela naj nas opomni, da dostojno delo ni samoumevno, temveč rezultat vztrajnosti, enotnosti in skupnega prizadevanja.
Ponosni bodimo na prehojeno pot ter usmerjeni v nove cilje, ki jih bomo dosegli skupaj.
Vsem vam želim prijeten praznik in vse dobro!
Marjan Lah
predsednik Sindikata Ministrstva za obrambo
Objavljeno v Novosti
Spoštovani člani in zaposleni na področju obrambe,
v Sindikatu Ministrstva za obrambo zagovarjamo odgovoren, pravno premišljen in članom prijazen pristop pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz odrejanja bivanja v enoti ali na določenem kraju po ukazu nadrejenega.
V ta namen skušamo z odgovornimi na MORS in Slovenski vojski vzdrževati konstruktivni dialog za mirno in zaposlenim prijazno reševanje nastalih težav iz področja delovnopravnih zadev.
Tako smo predstavniki reprezentativnih sindikatov na področju obrambe, razen predstavnikov Sindikata vojakov Slovenije, na skupnem sestanku s predstavniki MORS in SV 23. 4. 2025 poskušali pojasniti svoja stališča v zvezi z odrejanjem bivanja na določenem kraju, ki ga kot posebni delovni pogoj po 96. členu Zakona o obrambi izkorišča SV. Pri tem smo poudarili, da pri tem ne gre samo za SV, ampak to vprašanje naslavljamo za celoten obrambni sistem. Žal kljub konstruktivnemu pogovoru glede plačila za odrejanje bivanja v enoti ali na določenem kraju nismo našli skupnega jezika, zato bomo v Sindikatu ministrstva za obrambo še naprej v socialnem dialogu z MO in SV iskali rešitve hkrati, pa bomo sprožili sodni postopek za ugotavljanje upravičenosti zaposlenih do plačila za ta čas.
Referenčna tožba, ki jo bomo vložili, se bo nanašala na neplačan delovni čas, ki je posledica odrejenega bivanja in obvezne prisotnosti v vojaški enoti ali drugem določenem kraju. Takšna prisotnost pomeni delovni čas v skladu s sodbo Sodišča EU C-742/19, saj gre za čas, v katerem pripadnik ne more svobodno razpolagati s svojim časom.
Ob tem podajamo naslednja obvestila in napotila članom:
Zakaj referenčna tožba?
- ker bomo z njo izčrpali vsa redna pravna sredstva in gradili pravno podlago za vse člane;
- ker bo pozitiven izid tožbe predstavljal precedens, ki bo omogočil enotno in učinkovito uveljavljanje pravic za vse;
- tožbo bo vložil član za obdobje od 1. 1. 2025 naprej sindikat pa bo poravnal vse morebitne stroške sodnih postopkov .
Zakaj odsvetujemo množične individualne tožbe?
- ker so sodne odločitve nepredvidljive, še posebej v začetni fazi, ko pravna praksa še ni enotna;
- ker lahko v primeru zavrnitve tožbenih zahtevkov privedejo do finančnih stroškov za posamezne pripadnike SV ter pravne zmede in razdrobljene sodne prakse;
- ker je zastaralni rok za vložitev tožbenega zahtevka 5 let od nastanka in ni nobene potrebe po hitenju z vlaganjem individualnih tožb.
V sindikatu ministrstva za obrambo zatorej menimo:
- da so masovni pozivi k tožbam brez celovite pravne strategije neodgovorni, saj lahko v primeru zavrnitve tožbenih zahtevkov privedejo do znatnih finančnih stroškov za tožnike;
- zato je naše vodilo, da zavarujemo interese članov brez tveganja za poslabšanje njihovega pravnega in finančnega položaja.
Kako naprej?
Spremljajte naša obvestila.
Ko bo referenčna tožba zaključena, vas bomo obvestili o vseh nadaljnjih korakih.
Do takrat ni potrebe po vlaganju individualnih tožb, saj bomo ukrepali premišljeno in usklajeno.
Za vsa vprašanja smo vam na voljo.
S spoštovanjem,
Sindikat Ministrstva za obrambo
Objavljeno v Novosti
Thermal Resort Lendava
Ponudba za člane SMO vsebuje naslednje ugodnosti:
UGODNOST 1 – PAKETI BIVANJA
• 15 % popusta na paketne cene bivanja v hotelu, apartmajskem naselju in Kampu Thermal Resort. Popust velja na vse objavljene pakete, razen na silvestrski paket.
Pred koriščenjem usluge je obvezno potrebno preveriti razpoložljivost kapacitet in navesti informacijo, da se koristi popust sindikata MORS.
UGODNOST 2 – KOPALIŠKE STORITVE
• 20 % popusta na kopališke storitve ( celodnevno kopanje – odrasli in otroci, 3 – urno kopanje – odrasli in otroci, družinske kopalne karte, savne – zunanji gostje )
UGODNOST 3 – WELLNES STORITVE
• 20 % popusta na redni cenik wellness storitev (masaže, parafinska kopel rok, parafango, zeliščne obloge, aqua detox )
UGODNOST 4 – FITNES STORITVE
• 20 % popusta na redni cenik fitnesa.
KONTAKTI ZA POVPRAŠEVANJE IN REZERVACIJE
NASTANITEV:
Telefon: 02/577-44-13
E – mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
KOPALIŠKE, WELLNESS in FITNES STORITVE:
Telefon: 02/577-44-60
E – mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
DOKAZILO:
• Člani sindikata MORS se ob koriščenju ugodnosti izkažejo s člansko izkaznico sindikata MO in osebnim dokumentom.
• Popusti veljajo za člana sindikata MO in njihove ožje družinske člane.
OSTALE INFORMACIJE:
• www.wellnessresortlendava.com
VODSTVO SMO
Objavljeno v Ugodnosti za člane
Spoštovani,
Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO) se je odzval na dopis Generalštaba Slovenske vojske z dne 18. 3. 2025, v katerem je podana pravna razlaga bivanja na določenem kraju po Zakonu o obrambi. Po temeljiti analizi zakonodaje, kolektivne pogodbe in sodne prakse ugotavljamo:
Bivanje po ukazu nadrejenega v vojaškem objektu izpolnjuje vse pogoje za opredelitev kot delovni čas, saj pripadnik nima svobode razpolaganja s svojim časom in je pod stalnim nadzorom delodajalca.
To potrjuje sodba Sodišča EU v zadevi C-742/19 in sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018, ki zavezujejo delodajalca k priznanju tega časa kot delovnega.
Prav tako 27. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor določa, da se pripravljenost na določenem kraju šteje v delovni čas – torej tudi bivanje v vojašnici, če pripadnik ne more svobodno razpolagati s časom.
Odklanjamo poskuse Generalštaba, da bi bivanje ločili od pripravljenosti ali ga obravnavali kot prosti čas. Prav tako zavračamo argumente o “prostovoljni vključitvi v sistem”, saj delavec ne more vnaprej pristati na odpoved pravicam iz zakonodaje.
Zahtevamo odpravo nezakonite prakse, evidentiranje in plačilo tega časa ter opozarjamo, da bomo v nasprotnem primeru zaščito pravic iskali tudi pred sodišči in v javnosti.
Celoten dopis, naslovljen na Generalštab SV, si lahko preberete v ndaljevanju!
S spoštovanjem,
Sindikat Ministrstva za obrambo
Datum: 26. 03. 2025
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Generalštab Slovenske vojske
NGŠSV,
g. generalpodpolkovnik Robert Glavaš
Zadeva: Odgovor SMO na dopis GŠSV št. 101-2/2025-21 z dne 18. 3. 2025 – pravna opredelitev bivanja na določenem kraju
Spoštovani,
prejeli smo vaš dopis z dne 18. 3. 2025, v katerem navajate razlago instituta bivanja na določenem kraju po 96. in 97.e členu Zakona o obrambi (ZObr). Po skrbni analizi vaših navedb ter primerjavi z veljavno zakonodajo, kolektivno pogodbo in sodno prakso Sodišča Evropske unije in slovenskih sodišč, kot tudi na podlagi uveljavljenih načel delovnega prava, podajamo naslednje stališče Sindikata Ministrstva za obrambo.
1. Napačna pravna ločitev med "bivanjem" in "pripravljenostjo"
V dopisu zatrjujete, da gre pri odreditvi bivanja na določenem kraju za samostojen institut, različen od pripravljenosti na delo, ki ne pomeni delovnega časa. Takšna razlaga je pravno nevzdržna, saj:
• Pripadnik SV, ki mu je odrejeno bivanje na določenem kraju (npr. vojašnica), ni prost v razpolaganju s svojim časom – podrejen je hišnemu redu, omejitvam gibanja in je stalno dosegljiv, saj se ne more oddaljiti od zaukazanega kraja bivanja brez kršitve ukaza, s čimer mu je onemogočeno, da bi prosti čas preživel z družino. Ob tem je podvržen vojaški disciplini in spoštovanju ukazov.
• Ne glede na poimenovanje, je bistvena vsebina in dejanski nadzor nad delavcem, kar ga postavlja v režim pripravljenosti na določenem kraju.
Tudi Sodišče Evropske unije v sodbi C-742/19 (pripadnik SV proti Republiki Sloveniji, Ministrstvo za obrambo) ugotavlja:
„Če mora biti delavec fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, ter mu biti na razpolago in v tem času ne more svobodno upravljati s svojim časom, gre za delovni čas v smislu Direktive 2003/88/ES, tudi če aktivno delo ni opravljeno.“
Sodba je neposredno povezana z vojaško osebo v Sloveniji in zavezuje Republiko Slovenijo kot delodajalko.
V tej zvezi dodatno opozarjamo na notranjo protislovnost vašega stališča: morda sami ugotavljate, da je pripadnik SV v času bivanja na določenem kraju odmaknjen od svojega družbnega in družinskega okolja ter da ima omejeno svobodo pri razpolaganju s časom. Prav te okoliščine so po sodbi SEU izhodišča za opredelitev tega obdobja kot delovni čas. Poskus razlikovanja med pripravljenostjo in bivanjem kot samostojnima institutoma ne vzdrži sodne presoje, če je dejansko stanje enako.
2. Neutemeljeno izključevanje KPJS
Iz vašega dopisa izhaja stališče, da se 27. člen KPJS, ki določa, da se čas pripravljenosti na določenem kraju šteje v delovni čas, ne uporablja za primere bivanja, kar pa je pravno napačno, saj:
• Zakon o kolektivnih pogodbah določa, da imajo kolektivne pogodbe prednost, če zagotavljajo ugodnejše pogoje za delavca.
• KPJS je v veljavi in obvezuje javne delodajalce, razen če zakon izrecno izključi njeno uporabo – kar ZObr ne stori.
• Dodatno pa 97.e člen ZObr ne more derogirati evropskega prava in Direktive 2003/88/ES, če so pogoji za delovni čas po direktivi izpolnjeni.
3. Podpora stališču v sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 196/2018
V tej sodbi je sodišče razsodilo, da:
• Ob uporabi Direktive 2003/88/ES se šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti v okviru straže, v katerem tožnik sicer ni dejansko delal, je pa moral biti v stalni pripravljenosti na določenem kraju in je bil takrat na razpolago delodajalcu, brez možnosti odhoda domov ali kam drugam.(točka 21 obrazložitve)
• Obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, se šteje za delovni čas.“
(povzetek sodbe SEU C-742/19, povzeto v točki 20–21 sodbe VSRS)
Vrhovno sodišče je dodatno poudarilo, da se Direktiva 2003/88/ES uporablja tudi v mirnodobnih razmerah in omejuje domačo zakonodajo, kadar ta ne priznava dejanskega stanja kot delovnega časa.
4. "Prostovoljnost" zaposlitve ne izključuje pravic
Sklicevanje na prostovoljni vstop v zaposlitev ne vzdrži pravne presoje. Delavec se ne more vnaprej odpovedati pravicam, določenim z zakonodajo ali direktivo. To velja tudi v posebnih režimih, kot je vojska.
Trditev, da so pripadniki ob zaposlitvi seznanjeni s pogoji službe in zato ne morejo zahtevati plačila za čas bivanja na določenem kraju, je pravno deplasirana. Delavec se z vstopom v delovno razmerje ne more vnaprej odpovedati pravicam, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje in prava EU, zlasti pa ne pravici do plačila za delovni čas. Sodba SEU C-742/19 izrecno določa, da gre za delovni čas, če je delavec pod nadzorom delodajalca in nima možnosti razpolaganja s svojim časom – ne glede na to, ali je bil s tem predhodno seznanjen. Argument o „prostovoljni vključitvi v sistem“ tako ne more biti pravna podlaga za neplačilo delovnega časa in je v tem kontekstu zavajajoč.
5. Zavajajoča razlaga Direktive 2003/88/ES
Trditev, da pripadnik SV med bivanjem na določenem kraju “ni na razpolago delodajalcu” in da gre za “čas počitka”, je pravno zgrešena. Sodba SEU C-742/19 jasno opredeljuje, da gre za delovni čas, če je oseba fizično prisotna na lokaciji, ki jo določi delodajalec, ne more zapustiti kraja, in je pod nadzorom ter disciplino. Prav te pogoje Generalštab sam priznava. Pomembno je poudariti tudi 98. točko sodbe SEU C-742/19, ki določa, da člen 2 Direktive 2003/88/ES ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo. To pomeni, da mora biti tudi pasivna prisotnost ovrednotena kot delovni čas, pri čemer se višina plačila lahko razlikuje. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) v 27. členu izrecno določa, da se čas pripravljenosti na določenem kraju šteje v delovni čas, plačilo za ta čas pa je opredeljeno v skladu z nacionalno zakonodajo in plačnim sistemom javnega sektorja. Ta razlaga dodatno potrjuje, da bivanje na določenem kraju ne more biti neplačano, temveč mora biti skladno s pravili ustrezno ovrednoteno. Direktiva 2003/88/ES ne služi zgolj opredelitvi delovnega časa, temveč varovanju delavčevega zdravja in prostega časa – bivanje pod omejitvijo prostega gibanja in ukazno dolžnostjo pa ne more pomeniti časa počitka v nobenem smislu, niti pravnem niti življenjskem.
6. Zavajajoča primerjava z drugimi omejitvami
Trditev, da omejitve pripadnikov SV niso finančno ovrednotene in zato tudi bivanje brez nadomestila ne potrebuje plačila, je pravno zgrešena. Statusne omejitve (npr. prepoved stavke, članstva v političnih strankah itd.) nimajo nobene pravne povezave z obvezno fizično prisotnostjo na določenem kraju, ki izpolnjuje vse pogoje za delovni čas v skladu z Direktivo 2003/88/ES in sodbo SEU C-742/19. Prisotnost brez nadomestila pomeni poseg v pravico do pravičnega plačila za delovni čas in je zato pravno nedopustna. Takšna primerjava s strani GŠSV je zavajajoča in neprimerna v kontekstu uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja.
7. Zavajajoče sklicevanje na zastarelo sodno prakso in napačno primerjavo s službeno potjo
V dopisu GŠSV se navajajo sodbe VDSS Pdp 1066/2015, Pdp 937/2017 ter VSRS VIII Ips 11/2019, ki so bile izdane pred odločitvijo Sodišča Evropske unije z dne 15. 7. 2021 v zadevi C-742/19. Slednja predstavlja pravno zavezujočo razlago Direktive 2003/88/ES in ima vertikalni učinek, kar pomeni, da neposredno zavezuje Republiko Slovenijo kot delodajalko in vse njene organe, tudi vojaške strukture. Sklicevanje na 23. člen Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki ureja priznavanje ur za službene poti, je prav tako zavajajoče. Ta uredba se nanaša na položaj javnega uslužbenca, ki je na službeni poti in lahko v prostem času razpolaga s svojim časom, biva v hotelu ali drugje, prosto zapušča kraj bivanja in ni pod ukaznim režimom delodajalca. V nasprotju s tem pa je pripadnik SV, ki biva v vojašnici po ukazu, pod stalnim nadzorom, vojaško disciplino in omejen v gibanju, s čimer izgubi svobodo razpolaganja s svojim časom. Zato ta primerjava ni primerna in nima pravne teže v razlagi Direktive 2003/88/ES, ki jasno določa, da gre za delovni čas, kadar delavec ne razpolaga s svojim časom zaradi odločitev delodajalca. Dodatno opozarjamo, da se javnemu uslužbencu v primeru službene poti obveznost s strani delodajalca naloži zgolj za čas opravljanja konkretnih službenih nalog, ne pa za prosti čas. Preostali čas na službeni poti ni pod nadzorom ali disciplino delodajalca, zato se šteje za počitek. Poleg tega zakon za službene poti predvideva tudi nadomestilo v obliki dnevnic kot delno kompenzacijo za odsotnost od doma, česar v primeru bivanja po ukazu v vojašnici ni.
Sklicevanje na odločbo VDSS Pdp 1066/2015, po kateri bivanje v vojašnici ne predstavlja opravljanja poklicnega dela na obrambnem področju, je zato pravno nepomembno, saj se sodba SEU C-742/19 ni osredotočila zgolj na to, ali delavec opravlja delo v formalnem smislu, temveč na njegovo dejansko stanje prisotnosti, omejenost gibanja, dosegljivost in odmaknjenost od zasebnega življenja. To pomeni, da gre za delovni čas tudi, če ni bilo aktivnega dela, če delavec nima svobode razpolaganja s časom.
Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 196/2018 z dne 1. 2. 2022 sprejelo odločitev v skladu s to razlago SEU in zavrnilo prejšnjo prakso, ki temelji na zgolj formalističnem razumevanju delovnega časa. Navedena odločba izrecno potrjuje, da je prisilna prisotnost na določenem kraju pod pogoji nadzora in omejitev delodajalca delovni čas v smislu Direktive 2003/88/ES.
8. Sklep
Na podlagi navedenega zavračamo vašo razlago, da bivanje na določenem kraju ne pomeni pripravljenosti oziroma delovnega časa. Nasprotno, na podlagi:
• sodbe SEU C-742/19,
• sodbe VSRS VIII Ips 196/2018,
• Direktive 2003/88/ES,
• in 27. člena KPJS,
ugotavljamo, da bivanje po ukazu nadrejenega v vojaškem objektu predstavlja delovni čas, za katerega pripadniku pripada tudi ustrezno plačilo in dodatki. Pripravljenost na določenem kraju ni prosti čas in ni primerljiva s službeno potjo ali časom počitka.
Pozivamo vas, da ustrezno uskladite interno prakso in izdajanje ukazov z veljavno zakonodajo in pravom EU ter v najkrajšem možnem času sprejmete ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno evidentiranje in plačilo tega časa.
Zahtevamo, da nemudoma prenehate s prakso, ki pomeni kršitev delovnopravnih in ustavnih pravic zaposlenih, in nas o tem pisno obvestite. Pričakujemo tudi, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za odpravo že nastalih krivic. V nasprotnem primeru bomo, v zaščito vseh zaposlenih, ki poklicno opravljajo delo na področju obrambe, primorani iskati pravico pred delovnim in socialnim sodiščem ter o tem obveščati širšo javnost in medije.
S spoštovanjem,
Objavljeno v Novosti
Odrejanje bivanja na določenem kraju – opredelitev
Zveza: Dopis SMO, z dne 7. 3. 2025 – nedopustnost prisilnega bivanja na določenem kraju brez ustreznega nadomestila
Spoštovani,
na GŠSV smo dne 10. 3. 205 prejeli zgoraj naveden dopis, v katerem SMO od naslovnega organa zahteva, da se odrejeno bivanje na določenem kraju šteje v delovni čas in se obravnava kot pripravljenost na določenem kraju, za kar delavcu pripada plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času; nadalje zahteva, da se pri izvajanju navedenega instituta dosledno spoštuje veljavna zakonodaja, kolektivne pogodbe in sodba praksa, tudi praksa sodišča SEU.
Skladno z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), kraj opravljanja dela ni bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi (deseti odstavek 92. člena), kar pomeni, da lokacija opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi ni določena ter da pripadniki Slovenske vojske redne naloge opravljajo tudi na terenu v drugih delih Republike Slovenije in ne zgolj na lokaciji njihove matične enote. Ob tem so pripadniki Slovenske vojske dolžni, zaradi potreb službe, opravljati delo v posebnih pogojih dela (96. člen ZObr), med katerimi je tako pripravljenost za delo (8. točka 2. odstavka 96. člena ZObr, 97.e člen ZObr), kot bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu (12. točka 2. odstavka 96. člena ZObr, 198.-201. točka Pravila službe v SV). Pripravljenost za delo je dopustno odrediti, ko aktivnost terja obvezno prisotnost na delovnem mestu ali določenem kraju in bi v primeru izrednega dogodka, druge nujne naloge oziroma načrta aktivnosti, moral pripadnik takoj začeti oziroma nadaljevati z delom. Oba navedena pogoja morata biti kumulativno izpolnjena. V kolikor je potrebno zagotoviti le prisotnost pripadnikov na določenem kraju, se za čas počitka odredi bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu. Če naloge ne zahtevajo, da je po zaključku dnevnih aktivnosti, tj. v času počitka, potrebno zagotavljati pripravljenost za delo, se pripravljenost ne odredi (tako tudi iz Ukaza o načinu izvajanja pripravljenosti za delo v SV, številka 1005-59/2018-426). Navedeno pomeni, da sta pripravljenost za delo in bivanje na določenem kraju dva ločena instituta, ki se razlikujeta tako po vsebini, kot po namenu, in tako ne držijo trditve SMO, da je potrebno odrejanje bivanja na določenem kraju obravnavati enako kot pripravljenost na določenem kraju, četudi bivanje na določenem kraju finančno ni ovrednoteno. Za pripadnike SV velja več omejitev in prepovedi (npr. prepoved dvojnega državljanstva, prepoved članstva v političnih strankah, prepoved oz. omejitev opravljanja dopolnilnega dela, prepoved stavke – slednja prepoved je finačno ovrednoteno šele od leta 2021 dalje), ki niso finančno ovrednotene, kar pa ne pomeni, da zaradi tega omejitve in prepovedi ne veljajo in jih ni potrebno upoštevati oz. jih ni dovoljeno uporabiti, kot to zmotno trdi SMO. Nenazadnje, pripadniki sklenejo delovno razmerje v SV s pogodbo o zaposlitvi, in s tem (kot to velja povsod drugje) se prostovoljno (svobodno) vključijo v organiziran delovni proces. Že ob zaposlitvi pa so natančno seznanjeni z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja.
Glede navedb SMO, da je potrebno čas bivanja na določenem kraju šteti v delovni čas, pojasnjujemo, da je potrebo pri presoji definicije delovnega časa izhajati iz 2. člena Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa da je delovni čas vsak čas, v katerem delavec: dela je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso. Tako tudi iz obsežne sodbe prakse SEU. Pripadnik v času bivanja na določenem kraju ne dela, ni na razpolago delodajalcu, niti ne opravlja svojih del in nalog, zato navedenega obdobja ni mogoče šteti v delovni čas, temveč se navedeno obdobje šteje v čas počitka.
Pravilnost in zakonitost navedenega odrejanja obvezne prisotnosti v vojašnici je preverilo tudi sodišče (VDSS Pdp 1066/2015) in odločilo, da tožnik v času obvezne prisotnosti v vojašnici ni opravljal poklicnega dela na obrambnem področju v smislu 96. člena ZObr, zato ni upravičen do plačila za delo preko polnega delovnega časa. Nalog, ki jih je tožnik opravljal vezane na bivanje v vojašnici, upoštevanje omejitev glede prostih izhodov, ni mogoče šteti za efektivno opravljanje dela, saj gre za naloge, ki so povezane s samim bivanje v vojašnici. Tako tudi iz številnih sodb, ki se nanašajo na zagotavljanje tedenskega in dnevnega počitka na MOM (VDSS Pdp 937/2017, VSRS VIII Ips 11/2019) iz katerih izhaja, da med značilnosti vojaške službe spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske katere pripadniki so. Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacija, tudi okoliščinam in pogojem skupne nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih. Podvrženost pravilom, kar vključuje tudi nošenje uniforme in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe, ni mogoče šteti za dolžnost, ki izključuje možnost počitka. Prav tako ne gre za neke aktivnosti, ki same po sebi pomenijo izvajanje delovnih nalog. Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbam SMO, da pripadnikom v času bivanja na določenem kraju ni omogočen prosti čas, zgolj iz razloga ker po njihovi oceni prosti čas ni primerljiv s prostim časom v zasebnem času, ker je pač v času bivanja na določenem kraju podvržen vojaškim predpisom in hišnemu redu. Smiselno enako tudi iz sodbe SEU C-344/19 in sklepa VIII Ips 147/2018, iz katerega izhaja, da je zaradi narave in organizacije dela na lokacijah oddajnih centrov stalne pripravljenost zgolj zaradi tega, ker je tožnik več dni zapored delal in bival na teh lokacijah, ni mogoče šteti v delovni čas. Prav tako dejstvo, da so bile možnosti za prostočasne aktivnosti omejene zaradi geografskih značilnosti kraja, na katerem je tožnik opravljal dela in tudi bival, ne vpliva samo po sebi na opredelitev obdobja pripravljenosti za delovni čas. Pomembno je, ali so bile njegove prostočasne aktivnosti omejene zaradi zavez, ki jih je naložil delodajalec v času pripravljenosti. Delne omejitve svobode gibanje in svobode posvečanja osebnim in družbenim interesom ne izhajajo neposredno iz zavez, ki jih je naložil delodajalec, temveč iz objektivnih posebnih okoliščin (na primer geografska lega in druge značilnosti kraja bivanja), ki ne spadajo v okvir pogodbene odgovornosti delodajalca in ki niso take, da bi posegle v dejanskost počitka delavca v času pripravljenosti.
Navedenemu pritrjuje ureditev iz 23. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 40/17 s sprem. in dopol.), ki določa, da se v ure prisotnosti na delu priznava čas potovanja in čas dejanskega opravljanja dela. Kadar službena pot traja več dni, se v dneh, ko javni uslužbenec ne potuje, ampak le opravlja delovne obveznosti v kraju, kamor ga je napotil delodajalec (t. i. »vmesni« dnevi), šteje v delovni čas trajanje dejanskega opravljanja dela (čas trajanja sestanka oziroma opravljanja drugih delovnih obveznosti). V delovni čas se v teh dneh šteje tudi čas, potreben za prihod iz kraja nastanitve do kraja sestanka in nazaj. Preostali čas pa, upoštevaje definicijo efektivnega delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, spada v počitek javnega uslužbenca, saj kljub temu, da je javni uslužbenec na službeni poti, lahko čas, ko ne dela, porabi po svoji lastni volji in ga nameni počitku (več in podrobneje o tem Priznavanje opravljenih ur na službeni poti; Pojasnila k 23. členu Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, objavljeno na spletni strani MJU).
Glede na vse navedeno ocenjujemo, da je povsem pravilno in zakonito ter skladno s sodno prakso, da se v primeru opravljanja večdnevnih aktivnosti, ko je zaradi geografskih značilnosti kraja in/ali narave nalog nemogoče ali težje, da bi se pripadnik vsak dan vračal domov, odredi obvezna prisotnost na določenem kraju. Čas ko je pripadniku odrejeno bivanje na določenem kraju, ne šteje v delovni čas, temveč izključno v čas počitka, saj se lahko v tem času posveča lastnim interesom (z omejitvami hišnega reda in/ali krajevnih razmer). Čas počitka je namenjen povračilu psihofizične moči, zato v tem času delodajalec ne sme pripadniku nalagati nobenih zavez in delovnih obremenitev, niti delavec ne sme pričakovati, da bo klican na delo.
S spoštovanjem.
Objavljeno v Novosti
Kako poteka tečaj:
Na tečaju se veliko izve o navigaciji, pomorskih predpisih, mornarskih delih in veščinah, meteorologiji in motorjih. Veliko naredimo tudi praktičnih vaj, kjer se naučimo zavezati vse vozle in brati in uporabljati navtično karto. Vsak tečajnik dobi tudi uporaben priročnik in navigacijsko karto na kateri se skupaj naučimo vrisovati kurze, odčitavati azimute, razdalje in določati pozicije plovil. Za vso literaturo in vse navtične pripomočke pa poskrbimo mi. Oba navtična priročnika sta zelo zaželena na vsakem plovilu saj sta delo večletnih izkušenj in izobraževanj in vsebujeta vprašanja, odgovore in veliko opisov praktičnih vaj, ki so sestavni del izpitnih vprašanj.
Tečaj lahko opravite tudi za vodni skuter, jadrnico ali celo katamaran.
Tečaji potekajo po dogovoru na naslednjih lokacijah:
- LjUBLJANA
- CELJE
- ŽALEC
Trajanje tečaja je dva dneva po štiri šolske ure
KONTAKT IN PRIJAVE:
- Mazzoni Alenka: 051 300 340
CENA:
- Polna cena tečaja znaša 140 €
- Cena za člana sindikata znaša 120 €
DOKAZILA
- članska izkaznica
- osebna izkaznica
Objavljeno v Ugodnosti za člane
Ugodnosti članom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v hotelu Thermana Park Laško in Zdravilišče Laško Thermana Laško nudi v obdobju do 31.12.2025 vsem članom ZSSS in njihovim družinskim članom, ki pridejo na dan koriščenja s članom, naslednjo ugodnost v obeh hotelih:
10 % popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za kopanje in kopanje + savna - v kopališču hotela Zdravilišče Laško za vstope vse dni v tednu, tudi v času šolskih počitnic in
- v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško (pod stekleno kupolo) za vstope od ponedeljka - četrtka (popust NE velja petek-nedelja ter v času praznikov in šolskih počitnic, razen poletnih šolskih počitnic, ko popust velja).
- Popust ne velja za akcijske ponudbe.
- Popust velja na dan koriščenja storitve, se ne sešteva z ostalimi popusti ponudnika in ne velja za nakup darilnih kuponov.
- Popust lahko član uveljavlja ob predložitvi Modre kartice Thermana Cluba in članske izkaznice društva.
- Za družinske člane velja popust samo ob prisotnosti člana društva.
Člani se ob prvem prihodu v Thermano (prvem koriščenju ugodnosti) identificirajo s člansko izkaznico, na podlagi katere pridobijo brezplačno Modro kartico Thermana cluba. V Thermana Club se lahko včlanite ob prvem prihodu in koriščenju ugodnosti ali preko Thermaninih spletnih strani. Članstvo je brezplačno.
Dogovorjene ugodnosti veljajo do 31.12.2025
Objavljeno v Ugodnosti za člane