Minister za obrambo Borut Sajovic, predsednik Sindikat Ministrstva za obrambo Marjan Lah in vodja Stavkovnega odbora zaposlenih v Centru za obveščanje Republike Slovenije ter Regijskih centrih za obveščanje Tilen Cestnik so dne 9. 2. 2026 v prostorih Ministrstva za obrambo podpisali Sporazum o prekinitvi stavke in načinu reševanja stavkovnih zahtev.

S podpisom sporazuma je bila po 721 dneh prekinjena stavka operaterjev na telefonski številki 112.

V pogajalskem procesu so bila dosežena izhodišča, usmerjena v izboljšanje organizacijskega, materialnega in socialnega položaja zaposlenih v centrih za obveščanje. Sporazum hkrati vzpostavlja okvir za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj v okviru sistemskih in kolektivnih rešitev.

Minister Sajovic je po podpisu sporazuma poudaril, da so bile stavkovne zahteve jasno, argumentirano in odgovorno predstavljene, kar je omogočilo učinkovit in konstruktiven dialog med vsemi deležniki. Izpostavil je pomen sodelovanja zaposlenih, sindikatov in strokovnih služb pri iskanju rešitev na področju obrambe, zaščite in reševanja.

Predsednik Sindikata Ministrstva za obrambo Marjan Lah je poudaril, da podpisani sporazum ne pomeni zgolj prekinitve stavke, temveč predstavlja podlago za nadaljnje uresničevanje stavkovnih zahtev ter njihovo vključitev v sistemske in kolektivne rešitve. Ob tem je izpostavil pomen nadaljnjih pogajanj za kolektivno pogodbo obrambe zaščite in reševanja in doslednega spoštovanja sprejetih zavez.

Vodja Stavkovnega odbora Tilen Cestnik se je ob tej priložnosti zahvalil sodelavkam in sodelavcem, ki so v celotnem obdobju stavke kljub zahtevnim razmeram vestno opravljali svoje delo in zagotavljali nemoteno pomoč prebivalcem. Poudaril je, da je bila skrb za ljudi ves čas na prvem mestu in da bo tako tudi v prihodnje.

Preostala odprta vprašanja se bodo reševala v okviru Kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje (KPOZR) ter v okviru centralnih pogajanj javnega sektorja, zlasti tista vprašanja, glede katerih se je Vlada Republike Slovenije že zavezala ob prenovi plačnega sistema.

Zaradi časovne omejitve bo kolektivna pogodba v prvi fazi urejala že usklajene vsebine, medtem ko se bodo posebnosti in specifike delovnih pogojev zaposlenih na področju zaščite in reševanja ter na obrambnem področju urejale v okviru aneksa h kolektivni pogodbi, za katerega se bodo pogajanja začela nemudoma po objavi kolektivne pogodbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Aneks bo naslavljal posebnosti delovnih pogojev zaposlenih tako v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v upravnem delu Ministrstva za obrambo ter v Slovenski vojski.

Pozdravljeni,

Dne 11.11.2025 je Državni zbor sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V nadaljevanju podajamo povzetek ureditve zimskega regresa in naslavljamo nekaj vprašanj, ki so se do sedaj postavila v zvezi z njo.

Upravičenost do izplačila zimskega regresa

Zimski regres je v zakonu opredeljen kot pravica, ki pripada vsem delavcem v RS, in mora biti izplačan v denarni obliki. Izplačan mora biti najmanj v višini polovice minimalne plače.

Pravica do izplačila zimskega regresa je, kar se tiče pravne podlage, neodvisna od morebitnih pravic do izplačila božičnice ali poslovne uspešnosti, ki so opredeljene v kolektivnih pogodbah, zato nanje s tega vidika ne vpliva. Zgolj dejstvo, da mora biti zimski regres izplačan samo po sebi ne vpliva na druga upravičenja delavcev, ki se presojajo neodvisno glede na kriterije, ki so opredeljeni v kolektivnih pogodbah ali drugih aktih.

Enako, kot to velja za regres za letni dopust, tudi zimski regres delavcu, ki pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, pripada v sorazmernem delu, glede na trajanje zaposlitve. To velja tudi za zimski regres za leto 2025. Tudi v primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas pripada delavcu zimski regres v sorazmernem delu, razen za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 67. ali 67.b členom Zakona o delovnih razmerjih (invalidi, bolniški stalež, starševstvo, delavec v režimu 80/90/100).

Zimski regres mora biti izplačan do 18.12. tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, vendar najkasneje do 31.3. naslednjega leta. Te možnosti v kolektivnih pogodbah ni mogoče določiti za javni sektor, prav tako pa te možnosti ni mogoče določiti v kolektivni pogodbi na ravni delodajalca ali v drugih aktih na ravni delodajalca.

Obdavčitev zimskega regresa

Zimski regres se do višine polovice minimalne plače ne všteva v davčno osnovo za dohodnino in se od njega ne plačajo prispevki. V kolikor bi bilo izplačilo zimskega regresa višje od polovice minimalne plače, pa se od presežka obračunajo davki in prispevki.

Izplačilo zimskega regresa se upošteva pri določanju davčne osnove za izplačilo poslovne uspešnosti, kar pomeni, da obe izplačili skupaj delita mejo ene povprečne plače v R5, kar se tiče oproščenosti plačila davka. V kolikor torej izplačili zimskega regresa in poslovne uspešnosti skupaj presegata znesek povprečne plače v R5, se od razlike (od zneska nad povprečno plačo plačo v R5) plačajo davki in prispevki, kar pa ne pomeni, da delavec do plačila poslovne uspešnosti ali božičnice ni upravičen.

v kolikor so izpolnjeni kriteriji, ki so zanje določeni v ustreznih aktih. Izplačilo zimskega regresa namreč ne izključuje izplačila poslovne uspešnosti ali božičnice.

Posebna pravila za leto 2025

Ker gre pri zimskem regresu za novo pravico, ki ni bila upoštevana v obstoječih kolektivnih pogodbah dejavnosti, je za letošnje leto določeno posebno pravilo kar se tiče zamika izplačila v primeru nelikvidnosti delodajalca. Za leto 2025 velja, da lahko delodajalec izplača % zimskega regresa do 18.12.2025, preostanek pa do 31.3.2026. Te možnosti nima delodajalec, če je v letu 2025 oziroma do 31.3.2026 izplačal dobiček, izvedel nakup lastnih delnic ali poslovnih deležev, izplačal poslovno uspešnost poslovodstvu. Pri tem se upošteva dejstvo, da je plačilo izvedeno v omenjenem obdobju, ne glede na to, če bi šlo npr. za plačilo uspešnosti za leto 2024, ki se je izvedlo v letu 2025. Ta možnost velja zgolj za delodajalce iz zasebnega sektorja.

Spoštovane članice in člani,

Minister za obrambo je izdal Odredbo št. 386-3/2025-40, s katero je določeno, da se pripravljenost za delo na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kadar gre za opravljanje nalog posebnega pomena za obrambo države.

Odredba temelji na sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 196/2018, ki potrjuje, da se pripravljenost na določenem kraju šteje za delovni čas, kadar delavec ne more svobodno razpolagati s svojim prostim časom.

Sindikat Ministrstva za obrambo pozdravlja odločitev, ki pomeni uradno priznanje pripravljenosti kot delovnega časa v določenih primerih in pravično izplačilo za obdobje zadnjih petih let.

 Pripravljenost se šteje v delovni čas izključno v naslednjih primerih:

• Pri opravljanju nalog varovanja objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, ter
• Pri izvajanju nalog sodelovanja s policijo pri varovanju državne meje.

V teh primerih je čas pripravljenosti na delovnem mestu ali določenem kraju štet kot delovni čas, za katerega pripadniku pripada plačilo v višini 100 % urne postavke osnovne plače, zmanjšano za morebitno že izplačano nadomestilo za pripravljenost.

•  Obdobje in obresti:

Glavnica (neizplačane ure pripravljenosti) pripada za obdobje petih let nazaj,

Zakonske zamudne obresti pa skladno s 347. členom Obligacijskega zakonika (OZ) zastarajo v treh letih, zato se priznajo največ za obdobje treh let pred uveljavitvijo odredbe oziroma pred vložitvijo zahteve ali tožbe.

Rok in način izplačila:

• Izplačila glavnice bodo izvedena najpozneje ob plači za mesec julij 2026,
• Izplačila obresti najpozneje ob plači za mesec avgust 2026.

Za vsakega upravičenca bo Ministrstvo za obrambo izdalo posamezni individualni akt (odločba), pri čemer se bo upošteval vrstni red matičnih številk zaposlenih.

Člane SMO, katerih tožbeni zahtevki do izdaje individualnega akta o priznanju plačila razlike v dodatku za pripravljenost na določenem kraju še ne bodo realizirani, pozivamo, da takoj ob prejemu le-tega pošljejo svojemu odvetniku oziroma se z njim posvetujejo o nadaljnjih korakih v zvezi s tožbo. 

Za lažje razumevanje je v priponki poleg same odredbe navedenih tudi nekaj primerov obračunavanja plačila razlike v dodatku za pripravljenost na določenem kraju.

VITAMINI

Vse člane SMO obveščamo, da smo sklenili dogovor o sodelovanju z podjetjem VITAMINI, ki je specializirana trgovina s široko ponudbo kakovostnih vitaminov, mineralov in prehranskih dopolnil za vse generacije.

Članom sindikata nudijo:

• 20% popusta na celotni asortiman v trgovini ali na spletu ( koda: SMO20 )

Nakup je mogoč opraviti na naslednji lokacij trgovine VITAMINI:

• Kranjska cesta 2, 4240 Radovljica,

Popust je možno uveljaviti ob preložitvi sindikalne izkaznice SMO in osebnega dokumenta.

Akcije in popusti se ne seštevajo.

Več informacij dobite na njihovi spletni strani:

www.vitamini.si

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

tel: 030 228 228

Prijavnica za obdarovanje otrok članov SMO - DOBRI MOŽJE 2025

Tudi v letu 2025 bo Sindikat Ministrstva za obrambo izvedel tradicionalno obdarovanje otrok svojih članov. Obdarovanje bo potekalo na naslednji način:

• Darila za otroke boste prejeli skupaj s sindikalnim darilom za člane pri sindikalnih zaupnikih v vojašnicah in objektih MO. Darila bodo dostavljena tudi na dislocirane lokacije, kot so uprave za obrambo. O točnem kraju in času prevzema boste pravočasno obveščeni, predvidoma v novembru in decembru.

Za dvig daril morate obvezno izpolniti prijavnico, ki je na voljo na spletni strani www.sindikatmors.si. Po izpolnitvi boste na navedeni elektronski naslov prejeli potrditveno sporočilo skupaj z izpolnjeno prijavnico v PDF obliki. Natisnjeno sporočilo ali PDF prijavnico boste predali sindikalnemu zaupniku SMO, ki vam bo izročil darilo za vašega otroka.

Letošnja darila bodo prejeli otroci do desetega leta starosti, torej tisti, rojeni med letoma 2015 in 2025. Darila so prilagojena glede na starostne skupine in spol:

• 0 – 3 leta
• 4 – 7 let
• 8 – 10 let

Zadnji rok za prijavo je 30. 11. 2025. Zaradi priprave in organizacije vas prosimo, da prijavnico oddate pravočasno. Po tem datumu bomo prijave sprejemali le še v izrednih primerih.

Obdarovanje otrok predstavlja velik logistični zalogaj, zato vas naprošamo, da svoje otroke na obdarovanje prijavite čim prej. Pri tem bodite pozorni, da pravilno izberete kraj dviga darila. V primeru, da ste opravili več prijav, se bo upoštevala zadnja oddana.

Spoštovani člani obveščamo vas, da so

včeraj, 24. septembra 2025, potekala pogajanja sindikatov javnega sektorja z Vlado RS, na katerih je bil dosežen pomemben premik. Sindikati javnega sektorja so izpogajali in parafirali dogovor o spremembi pravice do solidarnostne pomoči.

Dogovor določa, da se v Aneksu h KPND in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti, kjer je solidarnostna pomoč predpisana, cenzus za pridobitev pravice določi v višini:

120 % minimalne plače,

za člane reprezentativnih sindikatov, podpisnikov aneksa, pa v višini 168 % minimalne plače.

S tem je bil narejen korak naprej k izboljšanju socialne varnosti zaposlenih v javnem sektorju ter krepitvi pomena članstva v reprezentativnih sindikatih.

?》V skladu z doseženim dogovorom se bo splošni cenzus za upravičenost do solidarnostne pomoči dvignil s 100 na 120 odstotkov minimalne plače. Za člane sindikatov, ki bodo podpisali anekse h kolektivnim pogodbam, pa s 140 na 168 odstotkov minimalne plače, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek.《

Naše zahteve in opozorila o razmerah dispečerjev 112 odmevajo tudi zunaj Slovenije.

Evropska federacija sindikatov javnih storitev (EPSU – European Public Service Union), ki združuje več kot 8 milijonov delavcev javnega sektorja v 50 državah Evrope, je v svojem avgustovskem glasilu objavila članek o stavki dispečerjev 112 v Sloveniji.

Ker je Sindikat ministrstva za obrambo član EPSU, objava pomeni tudi jasno podporo našim naporom, da izboljšamo pogoje dela dispečerjev 112 in zagotovimo večjo varnost prebivalcev.

Več si lahko preberete na spletni strani EPSU: EPSU Collective Bargaining Newsletter št. 15

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob,

v Sindikatu Ministrstva za obrambo in stavkovnem odboru dispečerjev 112 že 535 dni vodimo stavko dispečerjev na enotni evropski številki 112 za klic v sili.
Kljub temu, da smo skozi ves ta čas dosledno spoštovali zakonodajo in stavko izvajali v okrnjenem obsegu – ker se zavedamo, da ljudje v stiski potrebujejo našo pomoč – Vlada Republike Slovenije do danes ni vsebinsko odgovorila na ključne stavkovne zahteve.

V teh dneh ste v javnost poslali promocijski video, v katerem se predstavljate z zgodbo uspešnosti sistema 112 – ob sklicevanju na izkušnje iz preteklih naravnih nesreč.
Prav tisti sistem, ki ga danes vzdržujejo dispečerji, ki stavkajo že več kot leto dni zaradi nevzdržnih razmer in sistemskega razvrednotenja njihovega dela.

Glas 112 je prvi.

V varnostno-reševalnem sistemu številki 112 in 113 tvorita temelj zaščite državljanov.
Ko pride do nesreče, je glas dispečerja 112 prvi, ki aktivira vse nadaljnje službe – od nujne medicinske pomoči, gasilcev, do civilne zaščite.
Zato je plačna razvrednotenost dispečerjev 112 ne samo krivična, ampak tudi nevarna.

Kdo resnično varuje državljane?

Varnost državljanov ni politična parola, ampak neodtujljiva pravica.
In ljudje znajo ločiti med tistimi, ki obljubljajo, in tistimi, ki vsak dan pomagajo.

Čeprav je sindikat apolitičen, pa se ne bomo izognili odgovornosti, da javno opozorimo volivce, da Vlada RS prezira, ignorira in zaničuje osnovne gradnike zaščitno-reševalnega sistema.
Če so vam dispečerji dovolj dobri za politične videe, potem naj bodo tudi dovolj vredni spoštovanja v plačnem in sistemskem vrednotenju.

Odločevalci, ki se predstavljajo kot zagovorniki varnosti, ne morejo hkrati prezreti tistih, ki to varnost vsak dan zagotavljajo.

Dovolj smo čakali na razum.

V upanju na razumske rešitve smo Vladi Republike Slovenije dopustili dovolj prostora za javni molk.
Ta čas smo razumeli kot priložnost za vzpostavitev socialnega dialoga.
Žal pa po naši oceni vlada tega ni znala ali želela izkoristiti kot pot do skupnih rešitev.

Geopolitični kontekst in finančna realnost.

Ob danih geopolitičnih pritiskih, ki so postali stalnica, in ob zavedanju, kako pomembna postaja številka 112 iz dneva v dan, bi samo naivnežu prišlo na pamet, da to podcenjuje.
S tem se neposredno krni varnost slehernega državljana.

Dodatno poudarjamo, da je bila 25. junija 2025 na ravni članic Nata sprejeta zaveza, da se do 1,5 % BDP letno nameni za civilno pripravljenost in odpornost.
Ta odločitev pomeni strateško priložnost za Republiko Slovenijo, da ustrezno okrepi svojo kritično infrastrukturo – med drugim tudi centre za obveščanje 112.
Zato je nerazumno, da v času, ko se na mednarodni ravni utrjuje pomen civilne zaščite, doma zanemarjamo njen prvi operativni člen – dispečerje 112.

Jasen in zadnji poziv.

Zato vas kot predsednika Vlade RS ponovno odgovorno pozivamo, da nemudoma vzpostavite vse potrebne mehanizme za resen, vsebinski in neposreden dialog o stavkovnih zahtevah dispečerjev 112 – najkasneje do začetka septembra.

V nasprotnem primeru bomo, skladno z zakonskimi omejitvami, z začetkom septembra dodatno zaostrovali stavkovne aktivnosti, tudi z večjo javno in politično izpostavljenostjo problematike, vključno z obveščanjem širše javnosti in mednarodnih strokovnih organizacij.

Ne gre več le za delovno pravico – gre za temeljno varnost vseh državljanov.

Dovolj je.
Čas je za odgovorno odločitev.
Ne izzivajte več solidarnosti tistih, ki jo zares živijo – ne v sloganih, ampak v kriznih situacijah.
Ne ubijajte konja, ki vleče – poskrbite, da ne bo zgrmel pod vašim bremenom.

S spoštovanjem,

Marjan Lah                                                                         Tilen Cestnik
predsednik SMO                                         vodja stavkovnega odbora dispečerjev 112
   l.r.                                                                                    l.r.

Spoštovani članice in člani, sodelavke in sodelavci,

Za upravičenost do izplačila solidarnostne pomoči je za javnega uslužbenca pogoj, da njegova plača ne presega minimalno plačo. S prenovo plačnega sistema se je plačna lestvica za 1. plačni razred začela z minimalno plačo. A ker gre pri minimalni plači za letno usklajevanje, se je ta v letu 2025 povečala in sedaj znaša 1277,72 € in ker na osnovi dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja nihče v javnem sektorju ne more imeti plače nižje od minimalne plače, to pa hkrati pomeni, da imajo tudi najnižje plačani javni uslužbenci plačo višjo od minimalne oz. so uvrščeni v 2. plačni razred. To pa ima za posledico, da niso več upravičeni do solidarnostne pomoči (razen v primeru požara oz. druge naravne nesreče, ko omejitev glede višine plače ne velja).

Zavedajoč se nastale problematike smo v Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) v okviru sindikalne pogajalske skupine podali predlog za spremembe glede upravičenosti in višine solidarnostne pomoči, in sicer predlog novega (višjega) splošnega cenzusa za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči  glede na minimalno plačo kot tudi povečanje višine solidarnostne pomoči, za člane reprezentativnih sindikatov pa poleg tega naj ne bi veljal cenzus za upravičenost do solidarnostne pomoči, če gre za smrt, težjo invalidnost ali daljšo bolniško odsotnost kot posledico opravljanja dela.

Vladna stran predlogov sindikalne strani večinoma ne odobrava, njen odgovor si lahko ogledate v prilogi.

Ker pa imajo člani reprezentativnih sindikatov že sedaj cenzus za upravičenost do solidarnostne pomoči višji in znaša 140% minimalne plače, vabimo vse zaposlene v MORS, da se včlanijo v Sindikat ministrstva za obrambo, kjer vam ob tem kot edini sindikat na obrambnem področju nudi tudi druge ugodnosti kot so novoletna darila za člane in njihove otroke, sofinanciranje letovanja in izletov, brezplačno udeležbo na pikniku za člane in njihove družinske člane, popuste pri določenih storitvah idr.