Uvodoma naj pojasnimo, da brezpogojno podpiramo dvig plač pomočnicam vzgojiteljic, kakor tudi vsem drugim podplačanim skupinam javnih uslužbencev, še posebej tistim pod minimalno plačo.

V Sindikatu vojakov Slovenije in Sindikatu ministrstva za obrambo spremljamo zavajanje javnosti z neresničnimi navajanji in izjavami Inštituta 8. marec in sindikata SVIZ. Pri tem pa sodeluje tudi Vlada RS, saj nismo zasledili zavračanja neresničnih trditev o razmerju plač med pomočnicami vzgojiteljic in vojaki.

V medijih se pojavljajo izjave Inštituta 8. marec in sindikata SVIZ o plačah vojakov s peto stopnjo izobrazbe, ki bi naj imeli 48% višje plače,  medicinske sestre pa 9% višje plače od povprečja plač pomočnic vzgojiteljic.

Veljavne plače v javnem sektorju so se določile na pogajanjih in ravno sindikat SVIZ je podpisnik kolektivne pogodbe s katero so se določile plače pomočnic vzgojiteljic. Torej se je sindikat SVIZ strinjal z višino plač pomočnic vzgojiteljic kot so veljale do predvčerajšnjim, v spregi z Inštitutom 8. marec pa je želel protestirati proti dogovorom, ki jih je z vlado sklepal sam in tako dodatno porušil dogovorjena plačna razmerja. Osnovna plača vojaka s peto stopnjo izobrazbe je določena s 24. plačnim razredom oz. bruto 1.134,27 evra, pomočnic vzgojiteljic pa do predvčerajšnjim z 22. plačnim razredom oz. bruto 1.048,70 evra. Iz tega izhaja, da je  imel do včerajšnjega dogovora med Vlado in SVIZ-om

vojak osnovno bruto plačo višjo od pomočnice vzgojiteljice za 8,16% in nič več, in to si tudi zasluži!

Analize plač v javnem sektorju, na katere se verjetno sklicujeta Inštitut 8. marec in sindikat SVIZ so zavajajoče. Narejene so na podlagi podatkov o izplačanih plačah in ne osnovnih bruto plač. Višje plače vojakov so le odraz pomanjkanja vojakov in obremenitev z delom preko polnega delovnega časa. Naj spomnimo, vojakom se čas pripravljenosti na delovnem mestu po Zakonu o obrambi ne šteje v delovni čas, plačilo za tako opravljeno delo pa se pri izdelavi analiz na podlagi izplačanih plač v celoti upošteva. Večina vojakov s pripravljenostjo na delovnem mestu ima v povprečju mesečno opravljenih več kot 250 ur delovnega časa, tega pa Ministrstvo za javno upravo pri izdelavi analiz ne upošteva. Pomočnice vzgojiteljic zagotovo ne delajo kot vojaki preko dvesto ur vsak mesec, ob nedeljah, praznikih in ponoči, temu primerno so do predvčerajšnjim imele  pomočnice vzgojiteljic tudi izplačane plače nižje. Zaradi količine opravljenega dela in njegove zahtevnosti (dodatki) ter zaradi kadrovske podhranjenosti z vojaki so posledično izplačane plače vojakov v povprečju višje, pričakovano višje od pomočnic vzgojiteljic. Osnovne bruto plače vojakov pa ne odstopajo veliko od povprečja v javnem sektorju in so posledica dogovorov sindikatov z vlado v primernih razmerjih glede na zahtevnost dela in odgovornost. Ministrstvo za javno upravo nam na pogajanjih nikoli ni znalo razložiti metodologije, po kateri računajo statistiko plač v javnem sektorju in na njeni podlagi analize plač in zato ne vemo, kako so prišli do objavljenih podatkov oz. analiz.

S predvčerajšnjim sklenjenim dogovorom med Vlado RS in SVIZ-om pa bodo pomočnice vzgojiteljic imele za 2 PR višjo osnovno plačo od vojakov. V številkah to pomeni 92,55 € oz. 8,16% višjo plačo. V SVS in SMO predvidevamo, da bo glede na prve odzive vojakov njihov odliv zaradi takšnega ponižanja še večji oz. množičen, če se osnovne plače vojakom takoj ne bodo zvišale za najmanj 4 PR. Spomnimo, da vojaki s stavko niti groziti ne smemo. Če bi lahko, bi v SVS in SMO že pričeli s stavkovnimi aktivnostmi.

Dogovori, ki jih sklepa vlada s posameznimi plačnimi skupinami, predvčerajšnjim za pomočnice vzgojiteljic, včeraj za zdravnike in zobozdravnike, vodijo v kolaps plačnega sistema v javnem sektorju brez alternative.

Lep pozdrav.   

Marjan LAH, l.r.                                  Gvido NOVAK, l.r.

predsednik SMO                                  predsednik SVS

Poslano medijem z e-pošto in objavljeno na spletnih straneh SVS in SMO.

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Predsednik

g. dr. Robert Golob

Zadeva: Javni poziv SMO predsedniku vlade RS pred zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti

Spoštovani predsednik vlade g. dr. Robert Golob,

v teh dneh smo zaposleni na področju obrambe priča jasnemu sporočilu vlade Republike Slovenije, da ni možno v mirnem in demokratičnem socialnem dialogu odpraviti krivic in nesorazmerij do zaposlenih v MO in SV, ki izvirajo iz parcialnih dogovarjanj posameznih poklicnih skupin ter da je le-te možno uveljaviti zgolj in samo skozi napoved protestnih shodov ali najavo stavkovnih aktivnosti.

Ob navedenem smo vas primorani opozoriti, da smo pravna in socialna država in da so zakonitosti enotnega plačnega sistema, ki so bile dogovorjene s socialnimi partnerji v letu 2008 še vedno veljavne ter zahtevamo, da se tudi dosledno spoštujejo (KPJS, ZSPJS).

Tokrat vas v luči mirnega reševanja nastalih krivic zadnjič pozivamo k skupnemu sestanku, na katerem pričakujemo jasna zagotovila za odpravo in realizacijo naslednjih zahtev spodaj zaposlenih na obrambnem področju:

• Takojšnja odprava krivic na delovnih mestih operaterjev v centrih za obveščanje na številki 112 in dvig omenjenega delovnega mesta za 6 PR ter kar bi pomenilo izenačitev s primerljivi poklici, ko so operaterji-dispečerji (dispečer nujna medicinska pomoč, gasilec dispečer) – ob tem to krivico prepoznava tudi MO;
• Takojšnja odprava nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice (pretežno najranljivejših zaposlenih v J plačni skupini) na enak način, kot je to izpogajano v E plačni skupini in kot to obljublja VRS v medijih v D plačni skupini pomočnica vzgojiteljice;
• Takojšna ponovna vzpostavitev razmerij med pooblaščenimi uradnimi osebami in drugimi poklici v isti tarifni skupini, kot je bilo to dogovorjeno v letu 2008 v KPJS in kot to določa Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM).

Če do 20. 1. 2023 z vaše strani ne prejmemo potrditve po skupnem sestanku, bomo na področju obrambe začeli z izvedbo zaostrovanja sindikalnih aktivnosti skladno z zakonskimi omejitvami in izvedbo stavke.  

Z lepimi pozdravi

Spoštovane članice in člani, zaposleni na MO in SV, ki se nahajate doma in po svetu!

Zahvaljujemo se vam za zaupanje v letu 2022 in se veselimo sodelovanja in vaše podpore v letu 2023.

vodstvo SMO

Spoštovani!

Na delu, na poti v službo ali v prostem času, se nam kljub pazljivosti lahko pripetijo nezgode. Marsikomu lahko prekrižajo življenjske načrte in pustijo trajne posledice. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja, ublažimo finančne posledice posameznika ali njegove družine v primeru nezgode.

Kolektivno nezgodno zavarovanje je najpogostejša in najugodnejša oblika skupinskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica nudi posebne ugodnosti (zavarovalna vsota za smrt, za invalidnost, dnevno nadomestilo, nadomestilo, mesečna nezgodna renta,..)

SMO ima pri Zavarovalnici Triglav d.d., za svoje člane sklenjene 4 police kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Odločite se lahko za tisto varianto, ki vam najbolj ustreza.

• > Jamstvo za nezgodo velja neomejeno, kjerkoli pri opravljanju rednega dela in v prostem času.
• > V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo zaposleni in njihovi družinski člani od 14-75 let.
• > Premija se odteguje od osebnega dohodka, mesečno za nazaj.

1. KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZAPOSLENIH IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV

Razlaga zavarovalnih nevarnosti, vključenih v ponudbi:

• > Nezgodna smrt: Zavarovalna vsota se izplača v primeru, da zavarovana oseba umre zaradi posledic nezgode,
• > Invalidnost: če ima zavarovanec zaradi posledic nezgode trajne posledice se od zavarovalne vsote v procentih glede na ocenjeno invalidnosti izplača zavarovalnina.
• > Dnevno nadomestilo : če je zavarovanec zaradi posledic nezgode v bolniškem staležu se za posamezni dan izplača zavarovalnina za DNO (primer po varianti C: za 10 dni bolniške zavarovalnica izplača 100 EUR)
• > Zlom, izpah in opekline: v primeru zloma, izpaha, opekline zavarovalnica poleg nadomestila za dnevno nadomestilo izplača dodatno zavarovalno vsoto za zlom, izpah ali opeklino.
• > Mesečna nezgodna renta: v primeru, da ima zavarovanec zaradi nezgode ocenjeno več kot 50% invalidnost se mu prvih 5 let izplačuje mesečna nezgodna renta.
• > Smrt zaradi bolezni - naravna smrt: v primeru smrti zavarovanca, ki ni posledica nezgode zavarovalnica upravičencu za smrt izplača zavarovalno vsoto za naravno smrti.
• > Če ima nezgoda za posledico nastanek stroškov zdravljenja zavarovalnica zavarovancu povrne vse dejanske in nujne stroške zdravljenja, vendar največ do vsote, ki je navedena na polici. Štejejo se stroški pregledov in drugih preiskav, stroški predpisanih zdravil, stroški opravljanja fizikalnih terapij, stroški za nakup drugih pripomočkov, če je to po presoji zdravnika potrebno in je to razvidno iz ustreznega napotila. Zavarovalnica povrne tiste stroške zdravljenja, ki jih mora plačati zavarovanec sam.

Glede na to, da je za opredeljene zavarovalne vsote določena ugodnejša premija, ki ne zajema povišanega tveganja v primeru udeležbe na mirovni misiji za čas udeležbe na mirovni misiji zavarovanje velja v proporcu v kolikor za zavarovanca ni plačana dodatna ustrezna premija za ta čas (izplača se sorazmerni del glede na premijo, kije bila plačana in glede na premijo, ki bi morala biti poravnana glede na povišano nevarnost).

Veljavni pogoji k ponudbi so:

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje PG-NE/17-4

Dopolnilni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb za primer nezgode in smrti zaradi bolezni PG-npk-KOL/13-4

Za pristop k zavarovanju prosim izpolnite pristopno izjavo in jo oddajte gospodu Vojku Svetičiču.

Za dodatne informacije sem vam na voljo na telefonsko številki 04/206 92 32 ali po e-mailu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Lep pozdrav.

V nadaljevanju v celoti objavljamo odgovor, ki smo ga prijeli s strani Ministrstva za obrambo. Poudarjamo, da smo pobudo za odpravo krivic zaposlenim na delovnih mestih operater v Upravi republike Sloveniji za zaščito in reševanje v SMO podali že prejšnji vladi in v ta namen pripravili celotno analizo v povezavi s primerljivimi delovnimi mesti in na podlagi katere argumentirano prikažemo storjeno krivico operaterjem ter krivično umeščenost do ostalih primerljivih dispečerjev v javnem sektorju.

Naj na tem mestu poudarimo, da spoštujemo trud kolegov iz sindikata, ki zastopa člane na področju uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje s težavo pa razumemo, da si trud SMO, ki vlaga napore, in trud v odpravo krivic operaterjev želi prilastiti.

S podano izjavo ne želimo netiti spora, želimo pa povedati, da je pri zaznavi problematike še tako pomembno med sindikalno sodelovanje, ker le enotni in usklajeni lahko premikamo meje in odpravljamo krivice, vseh zaposlenih v ministrstvu za obrambo in prav tega se v sindikatu zavedamo in temu v sindikatu ministrstva za obrambo posvečamo največjo pozornost.

Zveza:                     Vaš dopis z dne 3. 10. 2022 (št. IRDG 101-2/2022-71)

Spoštovani,

v vednost smo prejeli vaš dopis, citiran v zvezi, naslovljen na Ministrstvo za javno upravo in Vladno pogajalsko komisijo, v katerem podajajte pobudo za »odpravo krivic« zaposlenim, ki opravljajo delo na strokovno tehničnem delovnem mestu »operater v CORS URSZR. V nadaljevanju pojasnjujete razloge za vašo pobudo in na koncu podajate predlog za rešitev nastale situacije in sicer, da se ponovno opravi ovrednotenje strokovno tehničnega delovnega mesta »operater« ter da se skladno z zahtevanimi kompetencami za opravljanje navedenega dela, navezujoč se na ostala podobna dela (npr. dispečer) popravi krivica iz leta 2017 in se jim za 7 plačnih razredov (PR) poveča trenutna umeščenost v PR, kot se je to storilo na podobnih delovnih mestih kot npr. medicinska sestra- zdravstveni dispečer v dispečerskem centru.

Uvodoma bi pojasnili, da je Sindikat vojske obrambe in zaščite na sestanku z dne 15. 7. 2022 ponovno izpostavil navedeno problematiko, tako kot je to v preteklosti storil tudi že vaš sindikat. Na omenjenem sestanku je bilo dogovorjeno, da strokovne službe Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju: ministrstvo) pripravijo primerjalno analizo vrednotenja delovnih mest operaterjev CORS URSZR. Ob tem bi dodali, kot je bilo to že večkrat poudarjeno, da Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju: ministrstvo) ne nasprotuje prizadevanju sindikatov reprezentativnih na področju obrambe, da bi se delovna mesta operaterjev v CORS ustrezneje (višje) ovrednotila.

Pojasnjujemo tudi, da uvrščanje delovnih mest v plačne razrede ni v izključni pristojnosti ministrstva, temveč je treba dogovor doseči v postopku sprememb Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

Ocenjujemo, da bi bilo smiselno, skladno z nedavno podpisanim dogovorom med socialnimi partnerji, ki med drugim obe strani zavezuje, da se bosta v prihajajočem obdobju pogajali o rešitvah, ki bi omilile nastale anomalije v plačnem sistemu, predvsem pa iskali ustreznejše sistemske rešitve, vložili skupen napor, ki bi pomenil drugačno (višjo) uvrstitev operaterjev CORS v plačne razrede.

Glede na izsledke primerjalne analize vrednotenja delovnih mest operaterjev CORS URSZR oziroma po proučitvi obstoječih primerljivih delovnih mest menimo, da bi bilo smiselno predlagati izenačitev operaterjev z gasilci, ki opravljajo tudi dispečerske naloge in posledično uvrstitev operaterjev v CORS za tri plačne razrede višje, torej v 26 PR.

S spoštovanjem,

Rudi Medved državni sekretar

Ministrstvo za obrambo s svojimi izjavami zavaja javnost. Njihove navedbe v odzivu na očitke SVS in SMO ne držijo, ker ministrstvo ne sledi sodbam Vrhovnega in Evropskega sodišča in zahtevam SVS in SMO. 

Po poročanju medijev:

se je odzvalo Ministrstvo za obrambo, njihov odziv je v objavi MMC RTV SLO: Vojaška sindikata: Mors ne spoštuje sodbe vrhovnega sodišča glede plačila pripravljenosti

Zahteva obeh sindikatov, SVS in SMO, je bila plačilo pripravljenosti v vrednosti stoodstotne urne postavke v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti in ne le za stražo, ker med pripravljenostjo na straži ali pri varovanju državne meje ali na vaji ni nikakršne razlike. Vojaki so v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti, ko so na pripravljenosti, v službi, ne smejo domov in izpolnjujejo delovne naloge po nalogu nadrejenih v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je ob objavi sodbe zapisalo: "...tožniku prisodilo plačilo za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma razliko med 100-odstotno plačo in 20-odstotnim prejemkom...".

Predlog sprememb Zakona o službi v Slovenski vojski, ki ga je pripravilo ministrstvo bi naj celovito uredil plačilo pripravljenosti, vsebuje odstavek, ki je za sindikate nesprejemljiv in ga v okviru usklajevanja s sindikati ministrstvo ni želelo popraviti oz. črtati, odstavek iz predloga zakona glasi:

"(4) Višina plačila za pripravljenost za delo, ki se šteje v delovni čas, je do drugačne ureditve v kolektivni pogodbi, ki se uporablja za javni sektor, enaka plačilu za pripravljenost za delo, ki se ne šteje v delovni čas." Kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatek v višini 50% urne postavke, sodišče pa je vojaku prisodilo plačilo 100% urne postavke oz. razliko do te vrednosti od že izplačanega. Po zgoraj navedenem odstavku predloga zakona bi vojaki tudi v bodoče bili deležni plačila zgolj v višini 50% urne postavke kot do sedaj. Zato izjava ministrstva ne drži.

 
Zelo pomembno, kar ministrstvo v svoji izjavi navaja napačno je to, da podlaga za ureditev plačevanja pripravljenosti ni sodba Vrhovnega sodišča, ta je le razsodila o pravilni uporabi nacionalnih in evropskih predpisov. Prava podlaga za plačevanje pripravljenosti v višini 100% urne postavke je nacionalna zakonodaja, predvsem zakon o delovnih razmerjih, na podlagi Direktive EU o organizaciji delovnega časa in sodbe Sodišča EU, ki je razsodilo, da je vsak čas ko delavec (vojak) ne more domov in je s tem prikrajšan za njegovo družbeno življenje in izpolnjuje delovne naloge po navodilih delodajalca treba šteti kot delovni čas, podrobneje na sliki spodaj v izseku 94. točke Sodbe Sodišča EU.

Nadaljnji koraki SVS in SMO za pravico do dostojnega plačila vojakov so napovedani v včeraj podani izjavi predsednika SVS Gvida Novaka enemu od medijev, na povezavi:

Nadaljnji koraki z obrazložitvami

Še preden se je dobro posušilo črnilo na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja, že ga je s sklenitvijo dogovora s sindikatom FIDES tudi že prvič prekršila. Če se je s sindikati javnega sektorja zavezala k usklajevanju sistemskih sprememb plačnega sistema, pri čemer bo za temeljna vprašanja sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov, je v dogovoru s sindikatom FIDES že napovedala nekakšne ločene plačne stebre posameznih dejavnosti v okviru domnevno enotnega sistema plač v javnem sektorju, brez da bi za to imela soglasje ostalih sindikatov javnega sektorja in celo še preden bi z njimi o tem opravila kakršno koli posvetovanje. Še več, kljub večkratnemu javnemu zagotavljanju, da vlada ne bo pristala na izstop katerekoli poklicne skupine iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, je z dogovorom pristala na prav to – če soglasja o ločenem plačnem stebru za zdravstvo ne bo, bo za zdravnike oblikovala poseben sistem. Dogovora med vlado in sindikatom FIDES v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ne moremo razumeti drugače kot napoved razgradnje enotnega plačnega sistema in kot prejudiciranje nekega novega plačnega sistema, še preden je o tem stekla kakršna koli beseda s sindikati javnega sektorja.

Vlada, ki se deklarira kot tista, ki spoštuje dane zaveze in sklenjene dogovore, s takšnimi ravnanji spodkopava lastno kredibilnost, saj govori eno, dela drugo. Takšno ravnanje je za Pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja nesprejemljivo. Kot vselej doslej poudarjamo, da prihodnost plačnega sistema vidimo v popravkih in nadgradnji obstoječega sistema plač v javnem sektorju in ne pristajamo na to, da bo en sindikat, skupaj z vlado, narekoval spremembe sistema plač v javnem sektorju vsem ostalim sindikatom, ki predstavljamo javne uslužbence v različnih dejavnostih javnega sektorja. Poudarjamo, da je takšno ravnanje zelo slaba popotnica začetku pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema.

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo prepričani, da je vlada s sklenitvijo dogovora s FIDES storila veliko napako, ki bo, v kolikor bo zaveza iz dogovora realizirana, državo še zelo drago stala, žal ne na račun pravičnejšega nagrajevanja v javnem sektorju. Zato bomo trdno vztrajali na zavezah iz dogovora, ki je bil sklenjen 13.10.2022, vključno z zavezo po soglasju sindikatov javnega sektorja o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. Zaveza vlade, dana enemu od sindikatov, ostalih sindikatov ne zavezuje, niti jih ne more zavezovati, vlada pa bo morala prej ali slej pojasniti, zakaj krši en ali drug dogovor.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja