V več delih Slovenije so zadnja neurja (toča, veter, voda...) mnogim posameznikom povzročila veliko škodo predvsem na bivanjskih objektih, pa tudi v kmetijstvu. Ker so med njimi tudi zaposleni na MORS in pripadniki SV vas želimo  ponovno seznaniti, da imate na podlagi 4. alineja, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne nesreče.

Solidarnostna pomoč po četrti alineji, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako vezana na določen dogodek (naravno nesrečo) in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

Članom reprezentativnega sindikata pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč, ki znaša od 1. 1. 2023 dalje 668,21 EUR.

V primeru požara ter naravnih nesreč, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni omejitve glede višine plače, kar pomeni da so do solidarnostne pomoči upravičeni vsi.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči je potrebno na MO vložiti v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Delavec na MO - SV  naj v primeru nastale škode na premoženju v čim krajšem možnem času svojemu delodajalcu posreduje vlogo oziroma zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, pri čemer lahko na primer lastništvo ali solastništvo dokazuje z verodostojnimi dokumenti (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba).

Pri tem dodajamo še, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS med drugim zavzela tudi stališče, da je potrebno kljub dejstvu, da javni uslužbenec ni lastnik nepremičnine, pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko javnega uslužbenca med katere sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja, v katerem javni uslužbenec dejansko biva in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda, saj namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu javnemu uslužbencu ampak je namenjena temu, da le-ta lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

"Glede števila oseb, ki lahko uveljavljajo solidarnostno pomoč za isti primer elementarne nesreče pojasnjujemo, da je solidarnostna pomoč vezana na javnega uslužbenca, če le-ta izpolni predpisane pogoje za njeno uveljavitev. To pomeni, da ni nikjer določena omejitev, da ne bi mogla oba zakonca uveljavljati pravico do solidarnostne pomoči v primeru, če so izpolnjeni pogoji, torej tudi v primeru elementarne nesreče." Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/COVID-19-UKREPI/Povracila-stroskov/Solidarnostna-pomoc-8.-5-.-2020.docx