Image is not available
Image is not available
Image is not available
Image is not available
Image is not available
Vse novice
Arrow
Arrow
Shadow
Slider

ODZIV SMO NA PREDLOG PRAVILNIKA O DELU NA DOMU

  1. 13. 10. 2020 smo s strani MO dobili zaprosilo za mnenje na Predlog Pravilnika o opravljanju dela na domu. Na podani predlog je SMO v roku, ki je za to določen podal naslednje pripombe:

ZADEVA: ODZIV NA PREDLOG PRAVILNIKA O DELU NA DOMU

ZVEZA: predlog Pravilnika o opravljanju dela na domu z dne 13. 10. 2020

Spoštovani!

Ugotavljamo, da gre za vsebinsko nov predlog, ki se od dosedanjih razlikuje, zaradi katerega bodo mnogi zaposleni v nepravičnem in manj ugodnem položaju glede na zaposlene v preostalem delu JS. Z dopisi in zahtevami že opozarjali, da ste v tem letu oz. od zamenjave VRS že večkrat zaobšli in niste izvedli z zakonom predpisanega socialnega dialoga. Ne želimo se ponavljati, saj smo vam že natančno zapisali predpise, ki so odločilnega pomena za pravice zaposlenih, s katerimi pa nas niste niti seznanili kaj šele pridobili mnenje, kot izhaja iz 100.b člena ZObr. Kljub temu smo vaš predlog natančno preučili in ugotovili, da v mnogih določilih postavljate zaposlene v obrambnem resorju v manj ugoden, celo poniževalni položaj v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v JS. Pri nekaterih rešitvah pa se sklicujete na nesmiselne argumente pri podobnih situacijah, ki jih imajo tudi v ostalih resorjih.

Naj vas spomnimo, da smo vas ravno mi pozvali k ureditvi tega področja dela. Torej, zagotovo podpiramo ta korak, kot zelo smotrn in v korist zaposlenih. Žal pa ne moremo potrditi dela predloga predpisa, ki gre v škodo zaposlenih. Zato vam bomo v nadaljevanju, skozi amandmajsko obliko predstavili pripombe SMO in predloge za izboljšanje predloga pravilnika in vam ob tem podali tudi obrazložitve. Če boste zapisane predloge upoštevali v SMO, ne vidimo zadržkov za podajo pozitivnega mnenja na predlog pravilnika.

V luči zapisanega predlagamo:

-              Izbris 2. odst. 2. čl:

Osnove za odrejanje in urejevanje dela na domu nam določa ZDR-1. isti predpis v svojem 6. čl. prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije. Določilo, kot ste ga zapisali, je zagotovo diskriminatorno do vodstvenih delavcev. Vodenje OE je zahtevna naloga, vendar je pri vseh oblikah dela in s pomočjo sodobne tehnologije zagotovo možno tudi opraviti delo od doma. Današnja tehnika nam ponuja vse oblike video konferenc, takojšnjega kontakta med zaposlenimi in ne vidimo nobenega tehtnega razloga, zakaj vodstveni delavci ne bi smeli opravljati dela od doma. Takšen ukrep bo tudi negativno vplival na motivacijo vodstvenega kadra, da sploh prevzame vodenje OE.

-              V 4. čl. predlagamo nov 2. odst. (ostali členi se preštevilčijo):

(2) v primeru, da JU nima možnosti namestitve službenih ITT naprav, lahko uporablja svojo opremo ob strokovnem pregledu le-te.

Menimo, da ni potrebe po posebnem pojasnilu. Namreč, mnogi delavci, ki bi lahko opravljali delo od doma mogoče nimajo možnosti namestitve službenih naprav. Prepričani smo, da ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priprave nanje s strani strokovnih služb, delo lahko opravljajo na svojih napravah. Vsekakor bi to bilo tudi smotrno, saj v MO/SV, razen v primeru, da vsakdo prenese svoj službeni stacionarni računalnik domov, ni mogoče zagotoviti tolikšnega števila IT naprav za delo na domu.

-              Izbris 2. odst. 5. čl.:

V samem pravilniku je že določeno, da se delavec mora zglasiti na svoje delovno mesto, ko ga nadrejeni-vodja vpokliče. Zato je takšna omejitev nelogična, saj sta ti dve določili medsebojno v konfliktu. Menimo, da ni potrebe po omejevanju števila dni, pač je to delovni proces, v katerem sodelujeta delavec in vodja.

-              Izbris 3. odst. 6. čl.:

Po preverjenih informacijah, na ostalih ministrstvih zadošča slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu. Menimo, da bi vstop v stanovanja ali stanovanjske hiše že predstavljal poseg v zasebnost delavca oz. njegove družine. V današnjem času je nujno treba zavarovati vso zasebnost delavca in njegove družine.

-              Sprememba v 8. čl: namesto »največ 6 mesecev« zapisati » za obdobje do 1 leta«.

-              za stavkom se doda novo določilo, ki se glasi: »delavec lahko kadar koli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu«.

Menimo, da je to diskriminatorno, saj se v obrambnem resorju lahko do 1 leta odredi delo delavcu na dislocirani lokaciji. Te dve obliki je treba izenačiti, zato smo predlagali, kot je zapisano.

Dodatni stavek pa je varovalka, da vodje ne bodo zlorabljale inštituta klicanja na delovno mesto, kot so to počeli v času epidemije.

-              Predlagamo dopolnitev 2. ods. 10. čl in se glasi: »Če delovni proces to zahteva, se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, v najkrajšem možnem času, upoštevajoč oddaljenost kraja opravljanja dela na domu od delovnih prostorov ministrstva, odzvati pozivu nadrejenega, da pride v delovne prostore ministrstva ali se udeleži sestankov ali drugih nujnih opravil tudi v dnevih, ki so dogovorjeni za opravljanje dela na domu. Javnemu uslužbencu v tem primeru pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.«

Predlagana dikcija daje preveč arbitrarnosti vodjam organizacijskih enot in bi se lahko namen dela na domu s tem povsem razvrednotil. Menimo, da mora biti jasno določen čas, koliko prej mora vodja seznaniti delavca, da mora delo opraviti v službenih prostorih zapisano pa mora biti v vsakem primeru prej izjema kot pravilo.

-              V 1. odst. 13. čl. predlagamo izbris »1 EUR« in se ga nadomesti: »v višini 5 EUR oz. 10 EUR v primeru, da delavec uporablja lastno opremo«

Upoštevaje, da delavec dejansko zagotavlja vse pogoje (elektrika, telefon, internetni dostop, ogrevanje, miza, stol, pogojno tudi ITT opremo) je predlagana višina 1 EUR žaljiva in nesprejemljiva. Pri vsem je treba poudariti, da na ta način delodajalec privarčuje sredstva za stroške dela in jih delavcu povečuje. Zato je predlagana višina 1 EUR prenizka

-              V 13. čl. predlagamo nov 5. odst.: (5) v primeru situacij iz 1. odst. 19. čl. ima delavec vse pravice, kot če bi delal na delovnem mestu.

V 1. odst. 19. čl. dejansko poudarjate izredne oz. izjemne situacije. Strinjamo se, da ni potrebe po posebnih določilih, saj upoštevaje pripombe SMO so zajete vse pravice in obveznosti. Predlagano določilo zgolj opominja na obveznost določanja pripadajočih dodatkov za takšno delo. 

-              Izbris 1. odst. 14. čl:

Po naši oceni je to nepotreben administrativni poseg, saj se takšna odobritev lahko ureja za daljši čas oz. do preklica. S tem tudi zmanjšamo nepotrebno kopičenje administracije in zmanjšujemo nepotrebno povečanje nalog ARDČ operaterjem.

-              V 1. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in dolžnosti delodajalca glede ogleda prostorov, kot je to določeno v 3. odst. 6. čl. tega pravilnika«

Upoštevaje pripombo SMO okoli ogleda prostorov, se le-tega izognemo, zato je ta nastavek nepotreben.

-              V 2. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in pogoji«.

Pogoji so že jasno predpisani v tem pravilniku. Zakaj bi v SV imeli pravico do odrejanja dodatnih pogojev. To je nesprejemljivo in bi lahko pripadnike SV postavilo v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi JU.

 

 

Odziv MO na predlog pravilnika o opravljanju dela na domu


Zadeva:                Odziv na predlog pravilnika o opravljanju dela na domu

Zveza:                  vaš dopis številka MO_GŠ 31/20 z dne 18.10.2020

Spoštovani,

prejeli smo vaš odziv na naš predlog novega Pravilnika o opravljanju dela na domu, ki smo vam ga v mnenje posredovali dne 14. 10. 2020.

V nadaljevanju vam posredujemo naše mnenje in pojasnila v zvezi z vašimi predlogi, in sicer:

Vaš predlog:

  • Izbris 2. odst. 2. čl:

Osnove za odrejanje in urejevanje dela na domu nam določa ZDR-1. isti predpis v svojem 6. čl. prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije. Določilo, kot ste ga Stran 2 od 4 zapisali, je zagotovo diskriminatorno do vodstvenih delavcev. Vodenje OE je zahtevna naloga, vendar je pri vseh oblikah dela in s pomočjo sodobne tehnologije zagotovo možno tudi opraviti delo od doma. Današnja tehnika nam ponuja vse oblike video konferenc, takojšnjega kontakta med zaposlenimi in ne vidimo nobenega tehtnega razloga, zakaj vodstveni delavci ne bi smeli opravljati dela od doma. Takšen ukrep bo tudi negativno vplival na motivacijo vodstvenega kadra, da sploh prevzame vodenje OE.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Delodajalec je tisti, ki je odgovoren za organizacijo dela. Vodstvena in vodilna delovna mesta v Ministrstvu za obrambo ne morejo biti tista delovna mesta, kjer bi se naloge lahko opravljale na domu, če seveda niso razglašene izjemne okoliščine, ko je ogroženo zdravje in varnost javnega uslužbenca.

Vaš predlog:

  • V 4. čl. predlagamo nov 2. odst. (ostali členi se preštevilčijo):

(2) v primeru, da JU nima možnosti namestitve službenih ITT naprav, lahko uporablja svojo opremo ob strokovnem pregledu le-te.

Menimo, da ni potrebe po posebnem pojasnilu. Namreč, mnogi delavci, ki bi lahko opravljali delo od doma mogoče nimajo možnosti namestitve službenih naprav. Prepričani smo, da ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priprave nanje s strani strokovnih služb, delo lahko opravljajo na svojih napravah. Vsekakor bi to bilo tudi smotrno, saj v MO/SV, razen v primeru, da vsakdo prenese svoj službeni stacionarni računalnik domov, ni mogoče zagotoviti tolikšnega števila IT naprav za delo na domu.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Želeli bi vas seznaniti, da smo v Ministrstvu za obrambo proučili možnosti opravljanja dela na domu, glede na vidik zagotavljanja potrebne varnosti tajnih podatkov.

Pri tem smo možnost opravljanja dela na domu proučevali skozi tri segmente in sicer:

  1. Skladnost z Zakonom o tajnih podatkih: Zakon o tajnih podatkih omogoča obravnavanje tajnih podatkov tudi izven varnostnega in upravnega območja. Zakon o tajnih podatkih namreč v dvanajstem odstavku 39. a člena dopušča možnost, da se tajni podatki lahko obravnavajo tudi izven upravnega ali varnostnega območja z uporabo kriptografskih rešitev, za katere je izdano potrdilo o varnostni ustreznosti.
  2. Ustrezne tehnične rešitve:
  3. Uporaba varnega (kripto) računalnika, kateri ima vgrajen kripto modul. Zapisi na takšnem računalniku se v njem shranjujejo, vendar so kriptirani, zato se nepooblaščena oseba v primeru dostopa do računalnika, s podatki iz računalnika ne bi mogla seznaniti.
  4. Uporaba računalnika z vgrajeno aplikacijo »GlobalProtect«, ki omogoča varen dostop do delovne postaje na delovnem mestu. V tem primeru se zapisi na takšnem računalniku v njem ne shranjujejo, ampak se shranjujejo na delovni postaji na delovnem mestu. Na ta način se nepooblaščena oseba, v primeru dostopa do takšnega računalnika, s podatki ne more seznaniti, ker teh podatkov v računalniku ni, ker so shranjeni v delovni postaji na delovnem mestu. Aplikacija »GlobalProtect« se tudi v Nato uporablja za obravnavanje tajnih podatkov do stopnje tajnosti Nato RESTRICTED.

Obe tehnični rešitvi omogočata obravnavo tajnih podatkov do stopnje tajnosti INTERNO in obe rešitvi izpolnjujeta pogoje iz dvanajstega odstavka 39. a člena Zakona o tajnih podatkih, saj je bilo za njih izdano predpisano potrdilo o varnostni ustreznosti kriptografske rešitve.

  1. Varnostna kultura delavcev MORS pri ravnanju s tajnimi podatki: Vsi zaposleni v MORS imajo opravljeno osnovno usposabljanje iz področja obravnavanja tajnih podatkov, pri čemer so podpisali tudi izjave, da so seznanjeni z Zakonom o tajnih podatkih in predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. Poleg navedene vrste usposabljanja morajo vsi zaposleni v MORS, ki jim je bilo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, enkrat letno, s področja obravnavanja tajnih podatkov opravijo še dodatno usposabljanje.

Ob zagotovitvi računalnika z vgrajeno aplikacijo »GlobalProtect«, v katerem je dovoljeno obravnavanje tajnih podatkov do stopnje tajnosti INTERNO, se delavcem MORS omogoči delo na domu. Prav tako je predvideno, da se pred pričetkom dela na domu, vse delavce seznani s splošno varnostno kulturo pri ravnanju s tajnimi podatki.

Glede na navedeno, vašega predloga ni mogoče upoštevati

Vaš predlog:

  • Izbris 2. odst. 5. čl.:

V samem pravilniku je že določeno, da se delavec mora zglasiti na svoje delovno mesto, ko ga nadrejeni-vodja vpokliče. Zato je takšna omejitev nelogična, saj sta ti dve določili medsebojno v konfliktu. Menimo, da ni potrebe po omejevanju števila dni, pač je to delovni proces, v katerem sodelujeta delavec in vodja.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Delodajalec je tisti, ki je odgovoren za organizacijo dela. V predlogu pravilnika se je sledilo cilju, da se zaposlenim omogoči občasno delo od doma, zato je bila določena tudi tedenska časovna omejitev opravljanja dela od doma. Predlagana ureditev je hkrati tudi primerljiva z ureditvijo v nekaterih drugih državnih organih.

Vaš predlog:

  • Izbris 3. odst. 6. čl.:

Po preverjenih informacijah, na ostalih ministrstvih zadošča slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu. Menimo, da bi vstop v stanovanja ali stanovanjske hiše že predstavljal poseg v zasebnost delavca oz. njegove družine. V današnjem času je nujno treba zavarovati vso zasebnost delavca in njegove družine.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Na podlagi drugega odstavka 70. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.

Da so zagotovljeni varni pogoji mora delodajalec to tudi ugotoviti, in sicer na način, kot je predviden v predlogu pravilnika. Upoštevajoč dejstvo, da bo predhodno pridobljeno pisno soglasje delavca smo prepričani, da ureditev ne predstavlja nedopustnega posega v ustavno varovano pravico do zasebnosti. Upoštevati je namreč treba, da gre v tovrstnih primerih za obojestranski interes. Kljub navedenemu ocenjujemo, da bi slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu, sicer lahko bila alternativa fizičnemu ogledu prostora, zato bomo vaš predlog upoštevali na način, da bo dopuščeno tudi tovrstno dokazovanje ustreznosti delovnega prostora.

Vaš predlog:

  • Sprememba v 8. čl: namesto »največ 6 mesecev« zapisati » za obdobje do 1 leta«.
  • za stavkom se doda novo določilo, ki se glasi: »delavec lahko kadar koli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu«.

Menimo, da je to diskriminatorno, saj se v obrambnem resorju lahko do 1 leta odredi delo delavcu na dislocirani lokaciji. Te dve obliki je treba izenačiti, zato smo predlagali, kot je zapisano.

Dodatni stavek pa je varovalka, da vodje ne bodo zlorabljale inštituta klicanja na delovno mesto, kot so to počeli v času epidemije.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Vašega predloga, da se spremeni obdobje »6 mesecev« za obdobje »do 1 leta«, ni mogoče upoštevati.

Delodajalec želi po šestih mesecih dela na domu proučiti rezultate dela, prednosti in slabosti take organizacije dela.

Vaš predlog, da lahko delavec kadarkoli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu, bomo upoštevali in vključili v 8. člen pravilnika.

Vaš predlog:

  • Predlagamo dopolnitev 2. ods. 10. čl in se glasi: »Če delovni proces to zahteva, se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, v najkrajšem možnem času, upoštevajoč oddaljenost kraja opravljanja dela na domu od delovnih prostorov ministrstva, odzvati pozivu nadrejenega, da pride v delovne prostore ministrstva ali se udeleži sestankov ali drugih nujnih opravil tudi v dnevih, ki so dogovorjeni za opravljanje dela na domu. Javnemu uslužbencu v tem primeru pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.«

Predlagana dikcija daje preveč arbitrarnosti vodjam organizacijskih enot in bi se lahko namen dela na domu s tem povsem razvrednotil. Menimo, da mora biti jasno določen čas, koliko prej mora vodja seznaniti delavca, da mora delo opraviti v službenih prostorih zapisano pa mora biti v vsakem primeru prej izjema kot pravilo.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Neposredni vodja je tisti, ki bo javnega uslužbenca pozval na delo. Javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, se mora odzvati pozivu nadrejenega.

Če delovni proces zahteva, da se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, velikokrat odzvati na zahteve nadrejenega, bo mogoče to tudi pokazatelj, da organizacija dela ni ustrezna in da je to delo, ki ga ni mogoče opravljati na domu.

Vaš predlog:

  • V 1. odst. 13. čl. predlagamo izbris »1 EUR« in se ga nadomesti: »v višini

5 EUR oz. 10 EUR v primeru, da delavec uporablja lastno opremo«

Upoštevaje, da delavec dejansko zagotavlja vse pogoje (elektrika, telefon, internetni dostop, ogrevanje, miza, stol, pogojno tudi ITT opremo) je predlagana višina 1 EUR žaljiva in nesprejemljiva. Pri vsem je treba poudariti, da na ta način delodajalec privarčuje sredstva za stroške dela in jih delavcu povečuje. Zato je predlagana višina 1 EUR prenizka.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Znesek nadomestila v višini 1 evra je bil dogovorjen na nivoju javne uprave.

Vaš predlog:

  • V 13. čl. predlagamo nov 5. odst.: (5) v primeru situacij iz 1. odst. 19. čl. ima delavec vse pravice, kot če bi delal na delovnem mestu.

V 1. odst. 19. čl. dejansko poudarjate izredne oz. izjemne situacije. Strinjamo se, da ni potrebe po posebnih določilih, saj upoštevaje pripombe SMO so zajete vse pravice in obveznosti. Predlagano določilo zgolj opominja na obveznost določanja pripadajočih dodatkov za takšno delo.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Želeli bi samo pojasniti, da se javnemu uslužbencu zaradi naravne ali druge nesreče ali če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, odredi delo na domu. V tem primeru se izda enostranski akt. Zaposleni ne sklepa aneksa k pogodbi o zaposlitvi, kot je sicer predvideno v predlogu pravilnika. To pomeni, da predlog pravilnika ureja tako primere sporazumnega opravljanja dela na domu, kot tudi primere enostranskega odrejanja dela od doma.

Vaš predlog:

  • Izbris 1. odst. 14. čl:

Po naši oceni je to nepotreben administrativni poseg, saj se takšna odobritev lahko ureja za daljši čas oz. do preklica. S tem tudi zmanjšamo nepotrebno kopičenje administracije in zmanjšujemo nepotrebno povečanje nalog ARDČ operaterjem.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Predvideno je, da se delo na domu v normalnih okoliščinah opravlja tri delovne dni v tednu. Za posamezne dneve dela na domu se dogovarjata neposredni vodja in delavec. Sledljivost se zagotovi v aplikaciji IRDG, DGZR ali ORDG.

Vaš predlog:

  • V 1. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in dolžnosti delodajalca glede ogleda prostorov, kot je to določeno v 3. odst. 6. čl. tega pravilnika«

Upoštevaje pripombo SMO okoli ogleda prostorov, se le-tega izognemo, zato je ta nastavek nepotreben.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Glede na naše pojasnilo, ki se nanaša na vaš predlog spremembe 6. člena pravilnika, tega predloga ni mogoče upoštevati.

Vaš predlog:

  • V 2. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in pogoji«.

Pogoji so že jasno predpisani v tem pravilniku. Zakaj bi v SV imeli pravico do odrejanja dodatnih pogojev. To je nesprejemljivo in bi lahko pripadnike SV postavilo v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi JU.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Vaš predlog bomo upoštevali.

 

Nazadnje urejano na 1, 22.11.2020 20:47
Oceni ta prispevek
(0 glasov)
  • Natisni

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse zahtevane podatke, označene z zvezdico (*). Uporaba kode HTML ni dovoljena.

Podatki o SMO

Sindikat Ministrstva za Obrambo

  • Dejavnost: Dejavnost sindikatov
  • Davčna številka: 90213033
  • Naslov: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Odnosi z javnostmi

Marjan LAH

SEKRETAR

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

GSM:040 792 528