Sindikat Ministrstva za obrambo je Ministrstvu za obrambo in Generalštabu Slovenske vojske podal mnenje k predlogu spremembe Uredbe o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na obrambnem področju.

Predlog omogoča, da civilni funkcionalni strokovnjaki posebni dopust zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka izkoristijo po vrnitvi z mednarodne operacije. SMO možnosti koriščenja dopusta po vrnitvi ne nasprotuje. Nasprotujemo pa temu, da bi bil takšen dopust obračunan po plači za delo v Sloveniji namesto po plači, povezani z delom na misiji.

Pravica je nastala na misiji

Posebni dopust ni običajen letni dopust. Posameznik ga pridobi zato, ker mu med opravljanjem nalog v mednarodni operaciji zaradi organizacije dela ni bil zagotovljen tedenski počitek.

Če bi bil počitek zagotovljen med napotitvijo, bi pripadnik Slovenske vojske ali civilni strokovnjak CFS v tem času prejemal plačo za delo v tujini. Če isto pravico zaradi potreb delodajalca izkoristi šele po vrnitvi, pa se mu dopust obračuna po nižji plači za delo v Sloveniji.

To pomeni, da finančno posledico organizacije dela delodajalca nosi posameznik.

Nasprotujemo ureditvi za CFS in pripadnike SV

Predlagatelj se pri ureditvi položaja civilnih strokovnjakov sklicuje na ureditev, ki že velja za pripadnike Slovenske vojske. Po 53. členu Zakona o službi v Slovenski vojski lahko pripadnik posebni dopust izkoristi v dveh mesecih po vrnitvi, vendar prejme nadomestilo v višini plače za delo v Republiki Sloveniji.

SMO opozarja, da obstoječa ureditev za pripadnike SV ni razlog za razširitev enakega finančnega prikrajšanja še na civilne strokovnjake CFS.

Zato izrecno nasprotujemo:

• predlagani ureditvi za civilne strokovnjake CFS, če posebni dopust po vrnitvi ne ohrani ekonomske vrednosti, ki jo je imel ob nastanku pravice na misiji;
• sedanji ureditvi za pripadnike Slovenske vojske, po kateri se posebni dopust po vrnitvi obračuna po plači za delo v Sloveniji;
• prenašanju finančnih posledic nezagotovljenega tedenskega počitka na posameznika;
• možnosti, da bi koriščenje posebnega dopusta po vrnitvi postalo običajen nadomestek za zagotavljanje tedenskega počitka med napotitvijo.

Zahtevamo enotno in pravično rešitev

SMO zahteva, da se za vsak preneseni dan posebnega dopusta zagotovi nadomestilo, ki ohranja ekonomsko vrednost pravice iz časa njenega nastanka, oziroma posebno izplačilo razlike med misijsko plačo in plačo za delo v Sloveniji.

Ministrstvo smo pozvali tudi, naj:

• pripravi primerjalni finančni izračun za pripadnike SV in civilne strokovnjake CFS;
• jasno določi obračunsko osnovo ter vključene sestavine plačila;
• pripravi potrebne spremembe plačne zakonodaje in 53. člena Zakona o službi v Slovenski vojski;
• zagotovi pisno evidentiranje vsakega dne nezagotovljenega tedenskega počitka;
• prepreči poseganje v že pridobljene pravice.

SMO ne nasprotuje posebnemu dopustu. Nasprotujemo temu, da pravica, pridobljena zaradi dela na misiji, po vrnitvi v Slovenijo izgubi del svoje vrednosti.

Enaka rešitev mora veljati za civilne strokovnjake CFS in pripadnike Slovenske vojske.

Ministrstvo za obrambo je Sindikatu Ministrstva za obrambo posredovalo odgovor GŠSV glede kadrovske politike pri zasedanju prostih formacijskih dolžnosti vojaških uslužbencev.

Iz odgovora izhaja pomembna potrditev: veljavna kadrovska politika omogoča prehod že zaposlenega vojaka na prosto formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca, če pripadnik izpolnjuje pogoje za njeno zasedbo. MO se pri tem sklicuje tudi na načelo enakopravne dostopnosti pri zaposlovanju, imenovanju in razporejanju na druge formacijske dolžnosti ter na upoštevanje kariernega razvoja posameznika.

Za SMO je posebej pomembna navedba GŠSV, da poveljniki pred izdajo razpisa za zunanje kandidate preverijo razpoložljivost notranjih kadrov. Če je zunanji razpis kljub temu objavljen, se lahko nanj pod enakimi pogoji prijavijo tudi že zaposleni pripadniki Slovenske vojske.

S tem je bilo potrjeno bistveno izhodišče, na katerem SMO vztraja že dalj časa: preden se ustrezen kader išče zunaj sistema, je treba najprej preveriti možnosti med ljudmi, ki so že zaposleni v Slovenski vojski.

GŠSV je pojasnil tudi, da kadrovski delavci pri pripravi predlogov za popolnjevanje uporabljajo razpoložljive kadrovske evidence, ki vsebujejo podatke o splošni in vojaški izobrazbi, znanjih, licencah, certifikatih ter izkušnjah, pridobljenih med službo v Slovenski vojski.

Prav na tem področju pa po oceni SMO ostaja odprto pomembno vprašanje: ali in na kakšen način se pri preverjanju notranjih kandidatov upoštevajo tudi strokovne izkušnje, licence in certifikati, ki jih je pripadnik pridobil pred zaposlitvijo v Slovenski vojski oziroma v civilnem okolju.

MO in GŠSV dodatno potrjujeta, da je notranji karierni razvoj eden ključnih mehanizmov horizontalne in vertikalne mobilnosti. Pripadniki lahko svoje karierne želje in zmožnosti usklajujejo z nadrejenimi v okviru letnih in vmesnih kadrovskih razgovorov, prav tako pa lahko sami zaprosijo za imenovanje oziroma razporeditev na drugo formacijsko dolžnost, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

Stališče SMO ostaja jasno

Priložnost za karierno pot mora biti dejanska, ne zgolj zapisana možnost.

Če ima Slovenska vojska v svojih vrstah pripadnika, ki izpolnjuje pogoje, ima ustrezno znanje, licence, certifikate in izkušnje, mora biti takšen kader pri popolnjevanju prostih formacijskih dolžnosti dejansko prepoznan in obravnavan.

SMO zato ne bo ostal zgolj pri splošnem odgovoru. 

Naš cilj ni ustvarjanje avtomatične pravice do posamezne formacijske dolžnosti, temveč zagotoviti, da imajo pripadniki, ki že delajo v sistemu in izpolnjujejo pogoje, realno možnost strokovnega in kariernega razvoja.

Znanje. Izkušnje. Pripadnost.
Priložnost naj bo karierna pot.

Sindikat Ministrstva za obrambo je na Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske naslovil vprašanje glede kadrovske politike pri zasedanju prostih specialističnih formacijskih dolžnosti vojaških uslužbencev.

Povod je bil konkreten primer v 157. LOGB, kjer naj bi bile proste specialistične formacijske dolžnosti vojaških uslužbencev, med že zaposlenimi pripadniki pa posamezniki z ustrezno formalno izobrazbo, strokovnimi in tehničnimi znanji, licencami, certifikati ter delovnimi izkušnjami z istega strokovnega področja.

V SMO smo ponovno poudarili stališče, na katerem vztrajamo že dalj časa:

če imamo v sistemu pripadnika, ki izpolnjuje pogoje za prosto formacijsko dolžnost, mora imeti realno možnost kariernega razvoja in nadaljnjega dela znotraj Slovenske vojske, preden se ustrezen kader išče zunaj sistema.

Takšen pristop ne pomeni avtomatične pravice posameznika do določene formacijske dolžnosti. Pomeni pa, da mora Slovenska vojska lasten kader prepoznati, njegove kompetence ustrezno ovrednotiti ter mu omogočiti realne možnosti strokovnega in kariernega razvoja.

MO in GŠSV smo zato med drugim vprašali:

• ali lahko že zaposleni pripadnik, ki izpolnjuje pogoje, kandidira oziroma je razporejen na prosto formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca pred zunanjim postopkom zaposlovanja;
• na kakšen način se pred zunanjim zaposlovanjem preverja razpoložljivost ustreznega kadra znotraj Slovenske vojske;
• kateri predpisi in interni akti urejajo takšne prehode;
• ali se pri preverjanju upoštevajo izobrazba, znanja, licence, certifikati in izkušnje že zaposlenih;
• ter ali MO oziroma GŠSV načrtujeta ukrepe za večjo notranjo mobilnost in karierni razvoj pripadnikov.

Ob tem smo opozorili tudi na širši kadrovski problem. Slovenska vojska se sooča s pomanjkanjem kadra, zato je toliko pomembneje, da se znanje in izkušnje ljudi, ki so že v sistemu, ne spregledajo.

Karierni razvoj ne sme biti slepa ulica.

Pripadnik, ki se strokovno razvija, pridobiva znanja, licence in izkušnje, mora videti realno možnost nadaljnjega razvoja tudi znotraj Slovenske vojske.

SMO bo na tej problematiki vztrajal tudi v nadaljevanju, saj ne gre zgolj za vprašanje posameznega pripadnika, ampak za sistemsko vprašanje kadrovske politike in ohranjanja usposobljenega kadra v Slovenski vojski.

Vse člane SMO obveščamo, da smo sklenili dogovor o sodelovanju s 

 ŠPORTNIM CENTROM VINKA 

 Športni center Vinka se nahaja na naslovu Vojkova cesta 58 v Ljubljani in ponuja fitness z najsodobnejšo opremo,  dvorano za vodene vadbe in boks, privatnim parkiriščem in kavarno. 

 Športni center ponuja naslednje aktivnosti: 

•  Fitness 
• Borilne veščine 
• Vodene vadbe 
• Savne 
• Osebno trenerstvo 
• Vitamini.si point 

Ponudba za člane SMO vsebuje naslednjo ugodnosti: 

Mesečna  fitnes karta za celodnevno vadbo 

• Polna cena 79 € - za člane sindikata 40 € 

Mesečna fitnes karta  in vodene vadbe 

• Polna cena 95 €  - za člane sindikata 65 € 

 Vse ostale informacije so vam na voljo na: 

• www.sportnicentervinka.si 

• 070 820 830 

Zadeva: Preventivno opozorilo glede zaščite zaposlenih v MO, URSZR in Slovenski vojski v času visokih temperatur

Spoštovani,

Sindikat Ministrstva za obrambo se na vas obrača s preventivnim opozorilom glede zagotavljanja varnosti in zdravja zaposlenih v času visokih temperatur oziroma vročinskih valov.

Zavedamo se, da so pristojne službe morda že sprejele določena navodila ali ukrepe. Namen tega dopisa zato ni ugotavljanje morebitnih opustitev, temveč pravočasno opozoriti na okoliščine, ki lahko v praksi hitro ogrozijo zdravje zaposlenih, če ukrepi niso jasni, enotni in dejansko izvedeni.

Kot sindikat smo zavezani varstvu pravic, dostojanstva, varnosti in zdravja naših članov ter drugih zaposlenih v obrambnem sistemu, ne glede na to, ali naloge opravljajo v Republiki Sloveniji ali v tujini. Zato želimo opozoriti, da visoke temperature ne pomenijo zgolj neprijetnega delovnega okolja. Pri delu v vročini se lahko pojavijo dehidracija, izčrpanost, zmanjšana koncentracija, glavobol, slabost in druge zdravstvene težave. V hujših primerih lahko vročina pomeni tudi resno nevarnost za zdravje ali življenje zaposlenih.

Zaposleni v sistemu obrambe, zaščite in reševanja pogosto opravljajo naloge, ki jih ni mogoče preprosto prekiniti ali prestaviti. To velja tako za naloge, ki se izvajajo doma, kot tudi za naloge, ki jih zaposleni opravljajo v tujini, vključno z mednarodnimi aktivnostmi, vajami, usposabljanji, napotitvami, misijami in drugimi oblikami dela izven Republike Slovenije. Prav zato je še toliko pomembneje, da so ukrepi pripravljeni pravočasno, jasno določeni, razumljivo predstavljeni vodjem, poveljnikom in zaposlenim ter dejansko izvedeni v praksi.

Sindikat Ministrstva za obrambo zato predlaga, da pristojni organi preverijo oziroma po potrebi zagotovijo naslednje ukrepe:

·         natančno spremljanje temperatur v delovnih prostorih, pisarnah, vojašnicah, centrih za obveščanje, skladiščih, delavnicah, tehničnih prostorih, vozilih in drugih objektih oziroma deloviščih doma in v tujini;

·         zagotavljanje ustreznih rešitev za hlajenje, prezračevanje ali senčenje na lokacijah, kjer narava dela in dejanske razmere to zahtevajo;

·         prilagajanje organizacije dela dejanskim razmeram, zlasti z ustreznim prilagajanjem urnikov, nalog in obremenitev v času visokih temperatur;

·         izvajanje najbolj obremenjujočih nalog v hladnejšem delu dneva, kadar je to glede na naravo dela mogoče;

·         zagotavljanje zadostnih odmorov za zaposlene, zlasti za tiste z zdravstvenimi omejitvami ali kroničnimi boleznimi, na senčnih mestih, v hlajenih prostorih ali drugih ustreznih lokacijah;

·         zagotavljanje zadostne količine pitne vode oziroma ustreznih brezalkoholnih napitkov, še posebej za zaposlene na terenu, na straži, v izmenah, med intervencijami, vajami, usposabljanji, napotitvami v tujino in drugimi nalogami z večjim tveganjem za dehidracijo;

·         posebno pozornost ranljivim skupinam zaposlenih, zlasti starejšim zaposlenim, kroničnim bolnikom in drugim osebam s povečanim tveganjem zaradi vročine;

·         vključitev služb za varnost in zdravje pri delu ter medicine dela, kadar razmere to zahtevajo;

·         jasna navodila vodjem, poveljnikom in neposredno nadrejenim glede spremljanja temperaturnih razmer na njihovih lokacijah, prilagajanja dela dejanskim razmeram ter preprečevanja nepotrebnega izpostavljanja zaposlenih vročini;

·         obveščanje zaposlenih o tveganjih zaradi vročine, znakih toplotne izčrpanosti, pomenu hidracije, ravnanju ob zdravstvenih težavah ter o tem, komu lahko sporočijo, če ocenijo, da razmere za delo niso varne.

Prav tako opozarjamo, da morajo biti ukrepi prilagojeni tako delu v zaprtih prostorih kot delu na prostem ter nalogam, ki se izvajajo doma in v tujini. Pisarniški prostor, center za obveščanje, skladišče, delavnica, vozilo, stražarsko mesto, vadbišče, intervencijska lokacija ali lokacija opravljanja nalog v tujini imajo lahko zelo različne pogoje dela, zato morajo biti tudi ukrepi dovolj konkretni, da jih je mogoče izvesti v praksi.

Sindikat Ministrstva za obrambo predlaga, da se ukrepi izvajajo enotno in preverljivo v vseh delih sistema obrambe, zaščite in reševanja, s čimer se zagotovi primerljiva raven varnosti in zdravja pri delu za vse zaposlene, ne glede na kraj opravljanja nalog.

V kolikor so bila navodila že sprejeta oziroma če obstajajo posebni protokoli za njihovo izvajanje, vas prosimo, da nam jih posredujete oziroma nas seznanite z njihovo vsebino in načinom izvajanja v praksi. Na ta način bomo lahko preverili dejansko stanje ter po potrebi prispevali k morebitnim dodatnim prilagoditvam v korist zaposlenih.

Naš skupen cilj je preprečiti zdravstvene težave zaradi vročine ter zagotoviti varno in zdravo delovno okolje za vse zaposlene. Pravočasni, razumni in jasno izvedeni ukrepi pomenijo odgovoren pristop sistema obrambe Republike Slovenije do zaposlenih, ki vsakodnevno opravljajo naloge v javnem interesu doma in v tujini.

Zahvaljujemo se vam za pozornost v tej zadevi in vas prosimo za odgovor najkasneje v roku 14 delovnih dni od prejema tega dopisa.

Naslovniki:

Ministrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Vojkova cesta 61
1000 Ljubljana

Generalštab Slovenske vojske
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana

Ministrstvo za obrambo
Služba za varnost in zdravje pri delu
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana

Ministrstvo za obrambo
Služba za varnost in zdravje pri delu
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana

Zadeva: Pobuda za sistemsko vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko in delovno opremo zaposlenih na Ministrstvu za obrambo

Spoštovani,

Sindikat Ministrstva za obrambo se na Službo za varnost in zdravje pri delu obrača s pobudo za strokovno presojo in sistemsko ureditev uporabe zaščitnih očal pred UV-sevanjem za pripadnike Slovenske vojske ter za zaposlene v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar delo opravljajo na prostem oziroma so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju, bleščanju, odboju svetlobe, prahu, vetru in drugim vplivom okolja.

Menimo, da vprašanja zaščite oči pred UV-sevanjem ni mogoče obravnavati zgolj kot vprašanja osebne izbire posameznika, videza ali pravil nošenja uniforme. Kadar je zaposleni zaradi narave dela izpostavljen tveganjem, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora biti uporaba ustreznih zaščitnih očal obravnavana kot preventivni ukrep varnosti in zdravja pri delu oziroma kot osebna varovalna oprema.

Iz informacij s terena izhaja, da določena zaščitna očala sicer imajo UV400 zaščito, vendar ta oprema ni sistemsko zadolžena vsem pripadnikom oziroma zaposlenim, ki so pri svojem delu izpostavljeni soncu in UV-sevanju. Prav tako se v praksi uporaba zaščitnih očal pogosto razume predvsem kot namenska oprema za strelišče, vožnjo vozil ali druge posebej določene naloge, ne pa kot splošni preventivni ukrep pri delu na prostem. V posameznih okoljih se uporaba sončnih oziroma zaščitnih očal zunaj teh primerov lahko razume celo kot vprašanje skladnosti z uniformo.

Sindikat Ministrstva za obrambo zato predlaga, da se navedeno področje uredi jasno, enotno in strokovno, in sicer tako, da se loči med običajnimi sončnimi očali kot osebnim dodatkom ter zaščitnimi očali z ustrezno UV-zaščito kot osebno varovalno opremo oziroma kot delom formacijske oziroma delovne opreme.

Pri pripadnikih Slovenske vojske je treba po našem mnenju zaščitna očala pred UV-sevanjem vključiti v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme, kadar vojak opravlja naloge na prostem, ne glede na to, ali se nahaja v Republiki Sloveniji, na usposabljanju, vajah, terenskem delu, straži, varovanju objektov, prevozih, logističnih nalogah ali na mednarodni operaciji oziroma misiji v tujini.

Posebej poudarjamo, da so lahko pripadniki na mednarodnih operacijah in misijah izpostavljeni še intenzivnejšim okoljskim dejavnikom, kot so močnejše sončno sevanje, višje temperature, prah, pesek, veter, bleščanje in odboj svetlobe od svetlih ali suhih površin. Zato je še toliko pomembneje, da je zaščita oči pred UV-sevanjem in drugimi vplivi okolja sistemsko zagotovljena kot del opreme vojaka, ne pa prepuščena osebni presoji ali nakupu posameznika.

Enaka preventivna logika mora veljati tudi za upravni in civilni del Ministrstva za obrambo. Zaposleni v upravnem delu, logistiki, vzdrževanju, tehničnih službah, zaščiti in reševanju, na terenu, pri nadzorih, ogledih, prevzemih, usposabljanjih, izvajanju podpore ter drugih nalogah na prostem so prav tako lahko izpostavljeni sončnemu sevanju in UV-obremenitvam. Zato mora biti zaščita oči pred UV-sevanjem urejena za vse zaposlene glede na dejansko izpostavljenost tveganjem, ne glede na status, uniformo, naziv delovnega mesta ali organizacijsko enoto.

Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu, prepoznati nevarnosti, oceniti tveganja ter določiti ustrezne preventivne ukrepe. Osebna varovalna oprema se določi na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Če ocena tveganja pokaže izpostavljenost sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru ali drugim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora delodajalec določiti in zagotoviti ustrezne ukrepe.

Slovenska stroka medicine dela na tem področju že več let opozarja na pomen varnega dela na soncu. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana v okviru programa Varno delo na soncu posebej poudarja zaščito delavcev, ki delajo na prostem, pred škodljivimi vplivi UV-sevanja in visokih temperatur. Strokovna priporočila izrecno opozarjajo, da UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, pri čemer morajo biti očala oblikovana tako, da preprečujejo vdor sevanja v oči tudi od strani.

Tudi priporočila Očesne klinike UKC Ljubljana poudarjajo pomen zaščite oči pred ultravijoličnim sevanjem. Opozarjajo, da je oko občutljivo na svetlobne poškodbe, da k izpostavljenosti očesa UV-sevanju ne prispeva le neposredna sončna svetloba, temveč tudi razpršeno in odbito sevanje, ter da je za zaščito oči pomembna uporaba ustreznih očal, ki blokirajo UV-sevanje.

Primerjalno je pomembno tudi, da se v vojaškem okolju zaščita oči ne obravnava zgolj kot vprašanje videza oziroma uniforme. V ameriški vojski je področje zaščite oči urejeno s sistemom odobrenih zaščitnih očal APEL, ki določa, katera zaščitna očala so primerna za uporabo kot zaščitna oprema. NATO pa področje zaščite oči posameznega vojaka obravnava s standardizacijskimi dokumenti, kot je STANAG 4296 – Eye Protection for the Individual Soldier. To potrjuje, da je zaščita oči vojaka samostojno varnostno in tehnično področje, ki mora biti urejeno z jasnimi merili, standardi in pravili uporabe.

Glede na navedeno Sindikat Ministrstva za obrambo predlaga, da Služba za varnost in zdravje pri delu:

1. preveri, ali so tveganja zaradi izpostavljenosti sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in odboju svetlobe ustrezno vključena v veljavne ocene tveganja za pripadnike Slovenske vojske in zaposlene v upravnem oziroma civilnem delu Ministrstva za obrambo;
2. pripravi strokovno stališče, ali morajo biti zaščitna očala z ustrezno UV-zaščito vključena v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme za naloge, ki se opravljajo na prostem;
3. preveri in predlaga, da se zaščitna očala pred UV-sevanjem sistemsko zagotovijo pripadnikom Slovenske vojske, ne glede na to, ali naloge opravljajo doma ali v tujini na mednarodnih operacijah in misijah;
4. preveri in predlaga, da se ustrezna zaščitna očala zagotovijo tudi zaposlenim v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju oziroma drugim okoljskim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči;
5. določi minimalne tehnične zahteve za zaščitna očala, zlasti zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem oziroma UV400 zaščito, ustrezno optično kakovost, udobnost pri daljši uporabi, zaščito pred stranskim vdorom svetlobe, mehansko odpornost, odpornost na praske in rosenje ter združljivost z drugo osebno varovalno opremo in vojaško opremo;
6. poda jasno strokovno razlago razmerja med pravili nošenja uniforme in uporabo zaščitnih očal kot osebne varovalne opreme oziroma kot dela formacijske opreme;
7. pripravi enotna navodila za uporabo zaščitnih očal pri delu na prostem, pri terenskem delu, na usposabljanjih, vajah, straži, prevozih, logističnih nalogah, delih na objektih, mednarodnih operacijah in misijah ter drugih nalogah, kjer obstaja izpostavljenost soncu in UV-sevanju;
8. preveri, ali je obstoječa praksa, po kateri se zaščitna očala uporabljajo predvsem na streliščih ali pri vožnji vozil, zadostna z vidika varnosti in zdravja pri delu;
9. pripravi predlog sistemske rešitve, po kateri bi bila zaščitna očala pred UV-sevanjem zagotovljena kot zadolžena oprema za vse pripadnike oziroma zaposlene, ki so glede na naravo dela izpostavljeni tveganjem;
10. sindikatu posreduje pisni odgovor z ugotovitvami, pravno in strokovno utemeljitvijo ter predvidenimi ukrepi.

Sindikat Ministrstva za obrambo poudarja, da ta pobuda ni namenjena uvajanju poljubne ali neenotne uporabe sončnih očal, temveč vzpostavitvi strokovno utemeljenega sistema zaščite oči kot dela varnosti in zdravja pri delu. Če so pripadniki in zaposleni pri delu izpostavljeni UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in drugim dejavnikom, mora biti zaščita oči urejena sistemsko, enotno in preventivno.

Menimo, da bi vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko oziroma delovno opremo pomenila sorazmeren, strokovno utemeljen in izvedljiv ukrep, ki bi prispeval k varovanju zdravja zaposlenih, zmanjšanju tveganj pri delu ter večji operativni varnosti pri izvajanju nalog.

Prosimo vas, da pobudo obravnavate prednostno in nas seznanite z ugotovitvami ter načrtovanimi ukrepi.

S spoštovanjem,

V vednost:

• GS – MORS
• GŠSV

Viri:

1. Očesna klinika UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem
   Dokument posebej obravnava škodljive učinke UV-sevanja na oči in priporočila za zaščito oči. V priporočilih je navedeno, da neposredna sončna svetloba predstavlja le del celotne izpostavljenosti očesa UV-sevanju, saj je v običajnih razmerah več kot 50 % UV-sevanja, ki mu je izpostavljeno oko, posledica razpršenega in odbitega sevanja. Dokument poudarja tudi občutljivost očesa na svetlobne poškodbe.
   Vir: Očesna klinika UKC Ljubljana, objavljeno na spletni strani NIJZ.
2. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana: Varno delo na soncu / Vzorčno delovišče za varno delo na soncu
   KIMDPŠ opozarja, da delo na prostem v poletnih mesecih predstavlja tveganje za zdravje delavcev zaradi UV-sevanja in visokih temperatur. Program Varno delo na soncu je namenjen ozaveščanju delodajalcev in delavcev, ki delajo pretežno na prostem, o zaščiti pred škodljivimi vplivi sončnega UV-sevanja.
   Vir: KIMDPŠ UKC Ljubljana.
3. NIJZ: Ultravijolično sevanje in zdravje
   NIJZ navaja, da lahko prekomerna izpostavljenost UV-žarkom povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. V gradivu NIJZ je kot dodatni strokovni vir izrecno navedena tudi Očesna klinika UKC Ljubljana s priporočili za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem.
   Vir: NIJZ.
4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu — ZVZD-1
   Zakon določa obveznost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavcev pri delu, prepozna nevarnosti, oceni tveganja in določi ustrezne preventivne ukrepe.
   Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
5. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu
   Pravilnik določa, da mora delodajalec osebno varovalno opremo določiti na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu.
   Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
6. Primerjalni vojaški vir: NATO STANAG 4296 — Eye Protection for the Individual Soldier
   Dostopni povzetki standarda kažejo, da NATO zaščito oči posameznega vojaka obravnava kot samostojno področje osebne zaščitne opreme. Ker celotno besedilo standarda ni prosto javno dostopno, se ta vir uporablja zgolj kot primerjalna strokovna usmeritev in ne kot neposredna pravna podlaga.

VABILO

Vse člane sindikata MO in družinske člane SMO vabimo na:

TRADICONALNO

DRUŽABNO SREČANJE SMO - PIKNIK

ki bo v soboto 20.6.2026

Od 13.00 dalje pod »KOZOLCEM«

na Razdrtem pri Šentjerneju

Družabno srečanje, bo potekalo ob spremljavi glasbe in družabnih aktivnosti.

Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, spanje in dobro voljo.

Pripravljamo tudi bogat SREČELOV.

Prevoz je v lastni režiji.

Prijavnine ni.

Za udeležbo na pikniku morate s sabo prinesti prijavnico, kjer lahko poleg sebe prijavite tudi ožje družinske člane (zakonca, partnerja, otroke). Neprijavljenim bomo udeležbo zaračunali.

Dostop do prireditvenega prostora je po glavni cesti Novo mesto – Šentjernej, odcep Dobravica, na naslovu Razdrto 8. Slike prireditvenega prostora si lahko pogledate na facebook strani Zvonko Grabnar.

Prijavite se pri vaših sindikalnih zaupnikih po vojašnicah najkasneje do petka 12. junija 2026.

Prijavo lahko pošljete tudi na Outlook - Svetičič Vojko

ali mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Dodatne informacije: Svetičič Vojko 031 705 403.

Se vidimo !!

Čestitka ob dnevu Slovenske vojske

Ob dnevu Slovenske vojske iskreno čestitamo vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki doma in v tujini s predanostjo, strokovnostjo in pogumom opravljate svoje poslanstvo v službi Republike Slovenije.

Vaše delo ni le poklic, temveč zaveza domovini, varnosti ljudi ter vrednotam, na katerih temelji naša država. Vsak dan dokazujete, da so odgovornost, tovarištvo, disciplina in čast vrednote, ki Slovensko vojsko povezujejo in krepijo.

Posebna zahvala gre vsem, ki naloge opravljate daleč od doma, na mednarodnih operacijah in misijah, ter vašim družinam, ki z razumevanjem in podporo pomembno prispevajo k vašemu poslanstvu.

Ob vašem prazniku vam želimo veliko ponosa, varnosti, spoštovanja in uspeha pri opravljanju zahtevnih nalog.

Srečno, pogumno in ponosno ob dnevu Slovenske vojske!

Vodstvo SMO

↓

Spoštovani člani, sodelavke in sodelavci, ki opravljate delo doma in na tujem,

ob 1. maju, prazniku dela, se s spoštovanjem obračam na vse vas, ki vsak dan s svojim znanjem, odgovornostjo, predanostjo in odrekanjem soustvarjate sistem obrambe, zaščite in reševanja Republike Slovenije.

Prvi maj ni le praznik spomina na zgodovinski boj za delavske pravice. Je tudi opomin, da nobena pravica ni bila podarjena sama od sebe in da nobena pravica ne ostane samoumevna, če za njo ne stojijo organizirani, povezani in odločni ljudje.

V Sindikatu Ministrstva za obrambo smo v preteklem obdobju skupaj dokazali prav to. Da se z vztrajnostjo, argumenti, enotnostjo in odgovornim sindikalnim delom lahko dosežejo pomembni premiki. Dosežena kolektivna pogodba za področje obrambe, zaščite in reševanja ni zgolj dokument. Je rezultat dolgoletnega dela, pogajanj, vztrajanja in predvsem dokaz, da delavska organiziranost še vedno ima moč.

Ta kolektivna pogodba je pomemben mejnik. Ne zato, ker bi z njo rešili vsa vprašanja, temveč zato, ker smo pokazali, da zaposleni v obrambnem resorju nismo razpršeni posamezniki, ampak skupnost ljudi, ki razume pomen skupnega nastopa. Pokazali smo, da je mogoče doseči več, kadar se pravice ne zagovarjajo posamično, ampak skupaj, solidarno in organizirano.

Posebno spoštovanje velja vsem, ki svoje naloge opravljate v zahtevnih razmerah, v izmenah, na terenu, v operativnih centrih, v enotah, službah in podpornih strukturah, doma in na mednarodnih nalogah. Vaše delo je pogosto premalo vidno, a je za državo in ljudi izjemnega pomena. Prav zato mora biti tudi ustrezno priznano, spoštovano in ovrednoteno.

Prvi maj nas zato ne sme nagovarjati le kot praznik preteklosti, temveč tudi kot zaveza za prihodnost. Časi, ki prihajajo, bodo od delavstva zahtevali veliko modrosti, povezanosti in odločnosti. Pravice zaposlenih bodo tudi v prihodnje odvisne od tega, ali bomo znali ostati povezani, ali bomo znali stopiti skupaj in ali bomo razumeli, da sindikat ni nekdo drug – sindikat smo ljudje, ki verjamemo, da se za dostojanstvo dela splača zavzemati.

Naša skupna naloga ostaja jasna: varovati dosežene pravice, opozarjati na krivice, odpirati vprašanja, ki jih drugi raje spregledajo, in vztrajati pri tem, da mora biti delo v sistemu obrambe, zaščite in reševanja spoštovano ne le z besedami, temveč tudi z dejanji.

Ob prazniku dela vam zato izrekam iskreno zahvalo za vaše delo, za vašo pripadnost, za zaupanje in za podporo sindikalnemu delovanju. Vsak dosežek je močnejši, kadar za njim stoji skupnost. In vsak prihodnji korak bo lažji, če bomo ostali povezani.

Naj bo 1. maj praznik ponosa, solidarnosti in zavedanja, da organizirano delavstvo še vedno zmore premikati meje mogočega.

Spoštovane članice in člani, sodelavke in sodelavci – iskrene čestitke ob 1. maju, prazniku dela.

Marjan Lah
predsednik

Sindikata Ministrstva za obrambo