SMO je dne 8. 9. 2020 na vodstvo MO podal zahtevo s katero je pozval delodajalca k plačilu nadomestilo stroškov za prehrano med delom, zaposlenim na področju zaščite in reševanja - pred vložitvijo tožb. Podano zahtevo v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani,

gotovo vam je poznano aktualno stališče sodne prakse, ki se je v zadnjih mesecih izjasnila v zvezi s povračilom stroškov prehrane med delom, kot so opredeljeni po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN). Ta v 106.a členu določa, da javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja delo v izmenah ali turnusu, pripada nadomestilo stroškov za prehrano v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, če mu prehrane med delom ni mogoče zagotoviti, pri čemer je nadomestilo stroškov za prehrano za nočno delo višje za 50 %. Stališče sodne prakse je, da je aktualno stanje v zvezi s povračili nezakonito.

Ministrstvo že vrsto let ravna drugače, kar je, glede na aktualno sodno prakso nepravilno. Zato kot sindikat, tudi na podlagi pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 605/2019 z dne 13. 7. 2020, zahtevamo, da ministrstvo odpravi nezakonito prakso izplačevanja povračil oz. nadomestila za prehrano zaposlenim na področju zaščite in reševanja, tako da:

- nemudoma prične zaposlenim na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu (CO) in nimajo zagotovljene prehrane, izplačevati v času nočnega dela nadomestilo, ki mora biti višje za 50 %;

- v najkrajšem času za vse zaposlene, ki so bili z nezakonito prakso oškodovani, izračuna manko v nadomestilu za prehrano za 5 let za nazaj, ter jim ta manko povrne skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na navedeno smo prepričani, da je ministrstvo neopravičeno poseglo v zakonsko pravico zaposlenih glede nadomestila za prehrano in je kljub sicer jasnim določilom 6. odstavka, 106.a člena ZVNDN, ob uveljavitvi ZUJF-a prenehalo izplačevati za 50 % višje nadomestilo prehrane v času nočnega dela zaposlenim, ki so upravičeni do tega dodatka. Iz citirane sodne prakse izhaja, da se ZUJF višine dodatkov v zvezi s povračili za prehrano v času nočnega dela ne dotika in da v ničemer ne razveljavlja določil ZVNDN, ki urejajo delo v izmenah in prerazporeditev delovnega časa, niti šestega odstavka 106.a člena ZVNDN, ki določa dodatek za prehrano v nočnem času.

Iz zapisanega tako izhaja, da je ZUJF opredelil le drugačno višino osnovnega zneska za prehrano, nikakor pa ni posegel v odvzem pravice iz šestega odstavka 106.a člena ZVNDN, ki so vezane na nočno delo, kakor je bilo to storjeno v škodo več naših članov in drugih zaposlenih.

V sled zapisanega zahtevamo, da nam Ministrstvo za obrambo do 14. 9. 2020 poda jasna zagotovila, da bo naše gornje zahteve uresničilo, da bo odpravilo očitane nepravilnosti in popravilo krivico zaposlenim, ki so bili oškodovani. V nasprotnem primeru bomo za zavarovanje pravic našega članstva primorani začeti z vlaganjem odškodninskih tožb članov Sindikata MO. Ob tem vas želimo spomniti, da ste kot proračunski uporabnik dolžni z javnimi sredstvi ravnati racionalno, kar pa v primeru vlaganja tožb zagotovo ne bo, saj bodo ob tem nastali še dodatni sodni stroški v breme davkoplačevalcev.

Na SMO se je obrnilo nekaj članov in zaposlenih, ki opravljajo delo v Centrih za obveščanje (CO). Ti pri opravljanju nalog v izmenah nimajo možnosti koriščenja odmora za malico, sporne pa so tudi 15-minutne predaje dela pred nastopom delovne izmene, ki se ne vštejejo v delovni čas.

Izhajajoč iz zakonodaje delodajalec mora zagotoviti pravico do odmora med delovnim časom, delojemalec se pa tej pravici ne more odpovedati. To pomeni, da je odmor za malico neodtujljiva pravica delavca iz delovnega razmerja. Ministrstvo je kot delodajalec dolžno zagotoviti uresničevanje te pravice delavca. Vendar pa zaradi kadrovske podhranjenosti v več centrih v okviru URSZR prihaja do situacije, ko delo v izmeni opravlja en sam delavec, narava dela pa je takšna, da terja stalno prisotnost na delovnem mestu. Delavec tako nima možnosti koristiti svoje pravice do odmora, ki je primarno namenjena počitku delavca med delom zaradi obnovitve njegovih moči, tako da se psihično in fizično lahko odpočije od dela in pripravi na nadaljnje delo. K temu ne pripomore dejstvo, da delavci uporabljajo slušalke ali pa daljinske telefonske aparate, saj s tem nima zagotovljenega odmora med delom.

Sodna praksa se je že v več podobnih primerih zavzela stališče, da je delodajalec dolžan organizirati delovni proces tako, da lahko delavci uresničujejo pravice, ki jim jih daje zakon. Če pa delodajalec tega delavcem ne omogoči, je za čas opravljenega dela na ta račun obogaten, zaradi česar mora delavcu nadomestiti vrednost dosežene koristi. V 12 urnem izmenskem delu, pa delavec ima pravico do 30+15 minut odmora med delom oz. odmora za malico.

Smiselno enako velja za 15-minutne predaje dela pred nastopom delovne izmene. Ta obveznost je predpisana kot delovna dolžnost, delavec pa je tedaj delodajalcu na voljo na za to odrejenem mestu. Ta čas, ki ga delavec za to porabi oz. delo, ki ga delavec v času primopredaje opravi, pomeni za delodajalca doseženo korist, na podlagi katere je obogaten na račun delavca.

Zato vas pozivamo, da v izogib morebitnim sodnim sporom, nastalo situacijo in krivice iz delovnega prava za nazaj (na podlagi 3. a. člena ZSPJS) rešite v roku 30 dni.

Naslovniki prejetega dopisa:

Ga. ANDREJA KATIČ, ministrica
g. DARKO BUT, direktor URSZRS