Vodstvo MO je za jutri četrtek 16. marca 2017 sklicalo usklajevanje predloga Zakona o obrambi in predloga Zakona o službi v Slovenski vojski. Pri tem na MO poudarjajo, da je namen ministrstva, da se predpise z obrambnega področja v največji možni meri uskladi
tudi z reprezentativnimi sindikati na obrambnem področju.

 

Trije sindikati sindikat Ministrstva za obrambo, sindikat Obrambe in zaščite in sindikat pilotov Ministrstva za obrambo so dne 21.2.2017 podali skupno zahtevo po usklajevanju osnutka predloga Zakon o obrambi ZObr kot tudi Zakona o službi v slovenski vojski.

 

Prav tako smo v zahtevi do MO glede usklajevanja predloga Zakona o obrambi in predloga Zakona o službi v Slovenski vojski s sindikati zapisali:

 

ZObr kot sistemski zakon tako nikakor ne more urejati delovnopravne vsebine, ki so predmet socialnega dialoga. Prav tako je Ustavno sodišče v svoji odločitvi posebej opredelilo, da morajo pogodbene stranke spoštovati vsebine Kolektivne pogodbe. Od Vlade RS nismo prejeli nikakršnega predloga dogovora, ki bi omogočal odstop od veljavne Kolektivne pogodbe ter kateri bi bil podlaga za zakonsko urejanje delovnopravnih vprašanj na obrambnem področju.

Ob tem bi pripomnili, da ste v skladu s pozitivno zakonodajo dolžni vsebine urejanja delovno pravnih zadev usklajevati s sindikati in ne o njih le javno razpravljati, kot ste to storili 18.5. in javnost seznanili o končani javni razpravi ter prejetih sedmih predlogih različnih strokovnjakov in širše javnosti. Vaše usklajevanje nas ne bi motilo v kolikor bi vašo zakonsko dolžnost usklajevanja s sindikati, edinimi legitimnimi predstavniki zaposlenih na obrambnem področju, izpolnili v celoti do uskladitve. Marginaliziranja sindikatov ob sprejemanju za zaposlene tako pomembnega zakona nikakor ne moremo sprejeti in ga ostro obsojamo.

Z osnutkom predloga zakona o obrambi se tako želi kršiti v socialnem dialogu že dosežene  dogovore s sindikati iz preteklosti, ki so v sestavni del pozitivne zakonodaje. Želja po kršenju v socialnem dialogu doseženih dogovorov izhaja iz osnutka predloga zakona o obrambi,  s tem ko v osnutku predloga ni:

–             določb o dodatku za stalnost;

–             določb o višini dodatka za razne stopnje pripravljenosti oz. dosegljivosti;

–             določb o višini dodatka za omejitve in prepovedi;

–             sistemske ureditve več vrst oz. ravni dodane dobe v odvisnosti od zahtevnosti posameznih poklicev za poklicno upokojevanje na področju obrambe.

Poudarjamo, da elementi delovno pravnega dela ZObr ali ZSSlov niso predmet zakonov, temveč dogovora s sindikati. Pri tem vaš še vedno napotujemo na kolektivno pogodbo za obrambni resor.

O poteku usklajevanj o omenjenih zakonih vas bomo sprotno obveščali !

Spoštovani, v luči Dogovora o politiki plač na obrambnem področju in v interesu izboljšanja stanja podpiramo vsa vaša prizadevanja, pa vendar na podlagi preteklih ravnanj in ustavno sodne prakse vas pozivamo, da se opredelite do veljavnih predpisov in dogovorov ter nam pojasnite način usklajevanja predpisov s temeljnimi pravicami zaposlenih. Ker se je Vlada Republike Slovenije (Vlada RS) obvezala k usklajevanju predpisov v zvezi s temeljnimi pravicami zaposlenih, tudi na obrambnem področju pozivamo tudi Vlado RS, da se opredeli do načina usklajevanja politike plač na obrambnem področju.

 

Zakon o obrambi (ZObr) in Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSLoV) sta predpisa, ki jih je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) na delovno pravnem področju oziroma na področju politike plač prevzel in spremenil. Zato ZSPJS ureja sistem plač vseh javnih uslužbencev, pravila za njihovo določanje, obračunavane in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Omenjeni zakon opredeljuje tudi postopke za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Prav tako ZSPJS določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, predvsem iz razloga uveljavitve načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. ZSPJS vsebuje tudi poglavje o dodatkih, in sicer dodatke za manj ugodne delovne pogoje, dodatke za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času. Zavedamo se, da specifično okolje na obrambnem področju zahteva nujnost ureditve politike plač in drugih vprašanj na obrambnem področju ter s tem nujnost ureditve posebnih pogojev dela, dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, ki prav gotovo niso nikoli bili upoštevani v vrednotenju delovnega mesta ali naziva, predvsem zaradi interesa ali diskriminatornosti s strani MORS in SV.

 

Delovanje vseh nosilcev oblasti mora biti v skladu s formalno veljavnim pozitivnim pravom, ki je temeljni in nujni pogoj za uveljavitev načela pravne varnosti kot enega izmed temeljnih načel pravnega reda. Ravno pravna nevarnost in nezaupanje v pravno državo je skozi pretekla ravnanja tako predstavnikov Slovenske vojske, kakor tudi predstavnikov MORS botrovala izrednim kadrovskim razmeram na obrambnem področju, na kar smo sindikati ves čas opozarjali. Na podlagi sodne prakse ocenjujemo, da je z zavračanjem socialnega dialoga in poskusa oblikovanja države v državi pripeljalo tudi do zlorab nosilcev oblasti.

 

Ker vlada s svojimi odločitvami ne more enostransko spreminjati obveznosti, ki izhajajo iz veljavne kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma kot ga določa »Dogovor«, bi svojimi ravnanji kršila le ta »Dogovor« in s tem torej kršila veljavno kolektivno pogodbo za javni sektor.

 

Naše mnenje je, hkrati pa tudi odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da bi kot predlagatelji nezakonito ravnali, saj prvi odstavek 124. člena Ustave o ureditvi vrste, obsega in organizacije obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ne opredeljuje tudi na ureditve politike plač in s tem dodatkov k plači zaposlenih na obrambnem področju. Obrambno področje je potrebno jemati širše, ki zajema tudi civilno obrambo, zaščito in reševanje in nenazadnje tudi policijo. Res pa je, da je bila politika plač v SV do začetka izplačila plač po ZSPJS urejena z ZObr, kar pa ne pomeni nobene izmed ustavnih obveznosti iz 124. člena Ustave, ki jih ne bi bilo mogoče spremeniti z navadno večino poslanskih glasov, kar se v praksi tudi dejansko redno izvaja.

 

Povsem nesprejemljivo bi bilo, če bi katerikoli nosilec oblasti po eni strani terjal spoštovanje načela pravne države s strani državljanov, obenem pa bi ga sam MORS ali Vlada RS sistematično kršila, namesto, da bi bila z doslednim spoštovanjem svojih prevzetih obveznosti vzgled vsem drugim subjektom, ki stopajo v medsebojna pogodbena razmerja. Kolektivne pogodbe ali dogovori, ki se sklepajo na področju delovnega prava so avtonomen pravni vir, ki ga sklepajo sindikalne organizacije v imenu delavcev. Gre za področja, kjer so kolektivne pogodbe oziroma dogovori rezultat pogajanj med sindikati in Vlado kot delodajalcem. Smisel kolektivnih pogodb oziroma dogovorov je tudi v zagotavljanju vsaj relativnega socialnega miru, preprečitve zoževanja in omejevanja temeljnih pravic iz delovnega razmerja ali razširjanja obveznosti in dolžnosti, čemur smo bili priča skozi pretekla ravnanja MORS in SV.

 

V domeni ZObr in ZSSloV to pomeni, da ne smete posredovati določil predpisov v vladno proceduro glede temeljnih pravic iz delovnega prava brez soglasja sindikatov. Po našem prepričanju se glede temeljnih pravic iz naslova temeljnih delovnih pravic ter politike plač morate dogovoriti s sindikati, ne glede ali je to skozi dogovor ali pa skozi kolektivno podgodbo za obrambni resor. Vse ostale rešitve kršijo omenjenjo določilo dogovora med sindikati in Vlado RS. V nasprotnem ravnanju bomo prisiljeni zahtevati, da se Vlada RS opredeli do veljavnosti enotnega plačnega sistema oziroma da se pri temeljnih pravicah uskladi z vsemi sindikati javnega sektorja.

 

Zato vas pozivamo, da se do dne 10. 01. 2017 opredelite do 3. odstavka I. točke Dogovora o politiki plač, saj je vaš odgovor osnova za nadaljevanje socialnega dialoga s sindikati.

Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO

Naslovnika:

ga. ANDREJA KATIČ, ministrica

g. MILOŠ BIZJAK, državni sekretar

 

Združeni sindikati obrambe javno pozivamo vlado, da nemudoma zagotovi začetek pogajalskega procesa za zaposlene na obrambnem področju, kot za policiste in se prične pogajati o podanih zahtevah obrabnih sindikatov.

 

Zahteve obrambnih sindikatov vladi so:

 

1. Takojšnje spremembe ZSPJS in ovrednotenje posebnih pogojev dela ter prepovedi
2. Takojšnjo odpravo vseh anomalij vzporednega obrambnega plačnega sistema enotnemu
3. Primerljivost plač vojakov s plačami vojakov drugih držav Evropske unije
4. Ureditev plačila za pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju
5. Uresničevanje zakonskih določil v zvezi z razporejanjem polnega delovnega časa
6. Ustrezna ureditev obračunavanja potnih stroškov
7. Sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe
8. Spoštovanje in zagotavljanje pravice do kolektivnega dogovarjanja zaposlenim na obrambnem področju katerih večina so člani sindikatov
9. Spoštovanje določb zavezujočih kolektivnih pogodb, ki jih vlada v novem ZObr poskuša urejati manj ugodno za zaposlene

 

 

Če vlada nemudoma ne bo pristopila k realizaciji zahtevanega bomo sindikati obrambnega področja organizirali proteste pred vlado in parlamentom, saj stavkati ne smemo. Sindikati in zaposleni na obrambnem področju si ne želimo zaostrovanja že tako napetih odnosov in protestov, a nas vlada s svojo ignoranco sili v reševanje problematike obrambnega področja na ulico.

Novi zakon o obrambi odvisen od sindikatov
SLOVENIJA / OBRAMBA

Sindikati z obrambnega področja so pridobili mnenje ministrstva za javno upravo, da morajo sodelovati pri usklajevanjih ob pisanju novega krovnega zakona o obrambi. Poleg zaostritve v dialogu sindikati napovedujejo protestni shod vojakov pred vlado in parlamentom.
/ Dejan Karba

 

Trenutna obrambna ministrica Andreja Katic je z napovedjo, da bo tako napisala kot uskladila novi obrambni zakon, zelo resno zagrizla v temeljno težavo Slovenske vojske (SV), to je v njeno ujetost med zastareli krovni zakon, posledično neuporaben zakon o službi v SV in zakon o javnih uslužbencih. Novi obrambni zakon je že napisan in znotraj ministrstva strokovno usklajen, predstavljen je bil že tudi prejšnjim ministrom za obrambo in zainteresirani strokovni javnosti. Amandmajev, s katerimi so zadnji na povabilo ministrstva prispevali h korekciji predloga zakona, ni veliko, zato je z ministrstva neuradno že mogoče slišati, da bo težko pričakovan novi obrambni zakon pod streho še letos.
Že napisan zakon so predstavili tudi sindikatom z obrambnega področja; kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo (MORS), so z vsemi
štirimi sindikati na področju obrambe (SVS, SMO, SVOZ, SPMO) redno vzdrževali dialog: »Prizadevali smo si za konstruktivno sodelovanje, saj nismo zavrnili prav nobenega vsebinskega dialoga, tudi obravnav zakonskih rešitev ne.«
Sindikatov ne priznavajo za partnerje

 

Gvido Novak (SVS) in Marjan Lah (SMO) zatrjujeta, da ni tako. »Več kot polovica zaposlenih v obrambnem sistemu je včlanjenih v sindikate in ministrstvo jim redno odreka pravico do kolektivnega dogovarjanja, s tem ko jih ne priznava za socialne partnerje,« pravi Novak in dodaja: »Preden je ministrstvo napisalo novi obrambni zakon, bi moral biti dosežen dogovor s socialnimi partnerji, torej s sindikati. Še toliko bolj, ker vojaki ne smemo stavkati. Dogovora seveda ni bilo.« Podobno meni tudi Lah: »Poudariti moram, da je do spoštovanja socialnega dialoga prišlo prepozno oziroma šele po mnenju ministrstva za javno upravo (MJU), ki je bilo posredovano tudi vladi.«
MJU se pri svojem mnenju izpred dvajsetih dni sklicuje na peti odstavek 26. člena zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ministrstvu za obrambo pa nalaga, da mora »mnenje sindikata upoštevati oziroma sindikate povabiti k usklajevanju«. Na MORS pravijo, da to tudi nameravajo storiti, a so za danes načrtovano usklajevanje s sindikati, ki so ministrstvu že poslali svoje - negativno - mnenje o predlogu novega zakona, na predlog sindikatov prestavili na prihodnji teden.

 

Združeni sindikati z obrambnega področja vztrajajo pri tem, da naj se iz novega obrambnega zakona izloči vsa delovnopravna materija, ki naj se po sklenjenem dogovoru z njimi uredi drugje oziroma v noveliranem zakonu o službi v SV. Sindikati zahtevajo tudi »odpravo vseh anomalij na obrambnem področju, ki so se nakopičile od osamosvojitvene vojne«.

Novak in Lah konstruktivnega dialoga z ministrstvom ne pričakujeta.
»Kot po navadi, nas bodo tudi to pot odpravili zgolj s poročilom o tem, kako smo se pogovarjali, upoštevali pa nas kljub mnenju MJU seveda spet ne bodo,« pravi Novak in napoveduje protest. »Po 25 letih države bo to prvič, ko bo slovenski vojak stal na protestih,« dodaja Lah. Kot smo izvedeli neuradno, bodo vojaški sindikati skupaj s pripadniki SV, ki bodo oboroženi s kartonastimi puškami protestirali pred vlado, krenili tudi pred parlament, kjer bodo predsedniku parlamentarnega odbora za obrambo Žanu Mahniču izročili poziv, naj zaradi tega, ker na MORS zmeraj naletijo na gluha ušesa, nemudoma skliče izredno sejo odbora za obrambo.

 

Odnos urejen le s podzakonskimi akti Slovenija je sicer ena redkih držav članic Nata, ki razmerja med vrhovnim poveljnikom in oboroženo silo ureja zgolj s podzakonskimi akti. Medtem ko v aktualnem, 22 let starem in štirikrat dopolnjenem zakonu o obrambi najdemo celo poglavje o totalni obrambi, pa v krovnem zakonu slovenskega obrambnega sistema nikjer ne najdemo vprašanja o zagotavljanju profesionalizacije, kadrov, celostne oskrbe pripadnikov...
Obrambni zakon od parlamenta, če ga ta želi popraviti, zahteva dvotretjinsko podporo, zaradi česar so nad prenavljanjem zakona obupali prav vsi obrambni ministri zadnjih vlad. Morda je še najdlje prišla obrambna ministrica devete (Pahorjeve) vlade Ljubica Jelušič, a tudi ona je ostala le pri strateškem pregledu obrambnega resorja (SPOR), ki ga potem javno ni upala niti predstaviti. 

 

Glavne novosti
predloga zakona o obrambi
• Posodobljena in dopolnjena je obrambna terminologija.
• Poenostavljen je proces priprave obrambnih načrtov.
• Nova je opredelitev ukrepov kriznega odzivanja.
• Obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge so ločene.
• Določena so izjemna pooblastila SV pri varovanju državne meje.
• Dopolnjena je ureditev pogodbene vojaške službe.
• Povišanje v činu se izvede avtomatično ob razporeditvi na višjo dolžnost.
• Čin brigadirja je opredeljen kot generalski čin.
• Področje dosedanje civilne obrambe je opredeljeno kot nevojaški del obrambnega sistema.

V preteklem mesecu dni je združenim sindikatom obrambe (ZSO) uspelo prepričati Ministrstvo za obrambo, da imajo tudi na obrambnem področju zaposleni pravico do kolektivnega dogovarjanja in sklepanja dogovorov. Doslej je ministrstvo vztrajno zavračalo vsak zdrav vsebinski dialog s sindikati. Po pridobljenem mnenju Ministrstva za javno upravo je popolnoma jasno, da je obrambna ministrica s sindikati dolžna usklajevati vse predise s vplivom na pravice iz dela.

Na sliki zgoraj predstavniki obrambnih sindikatov SMO, SVOZ, SVS in SPMO v pričakovanju državnega sekretarja MO v petek 3.6.2016 na sestanku o informiranju v zvezi z načrtovanim za pripadnike SV po podpisanem policijskem dogovoru. Kot so nas seznanili, bodo vse načrtovane aktivnosti izvedene brez sodelovanja s sindikati, o pripravljenem v medresorski delovni skupini pa bomo sindikati le seznanjeni. Ne glede na aktivnosti po podpisanem policijskem dogovoru bomo sindikati izvajali vse načrtovane aktivnosti v zvezi z obrambnim področjem ter novim zakonom neodvisno od aktivnosti medresorske delovne skupine, saj v njej ne sodelujemo.Za v četrtek 9. junija smo sindikati povabljeni na usklajevanje osnutka predloga novega obrambnega zakona. Enotna stališča sindikatov obrambe, ki smo jih oblikovali v skupnem negativnem mnenju o novem obrambnem zakonu so:
 

• da je potrebno iz obrambnega zakona izločiti vse delovno pravne zadeve;
• da je treba v socialnem dialogu doseči dogovor o vseh delovno pravnih vsebinah s sindikati in to urediti po sklenjenem dogovoru drugje, nikakor pa ne v zakonu o obrambi;
• da je potrebno odpraviti vse anomalije na obrambnem področju, ki so se nakopičile od osamosvojitvene vojne.

Pri naših stališčih bomo sindikati enotni in združeni bomo vztrajali do izpolnitve vseh naših zahtev. Za dosego želenega bomo uporabili vsa legitimna in legalna sredstva. V kolikor ministrstvo ne bo korekten socialni partner že sedaj napovedujemo razne oblike sindikalnega boja, vključno s protestnimi shodi, pri čemer že sedaj apeliramo na polno podporo vseh zaposlenih na obrambnem področju ter državljank in državljanov Republike Slovenije.

Združeni sindikati obrambnega resorja SMO, SVOZ, SVS in SPMO so dne 09. 5. 2016 podali skupno zahtevo ministrici ga.Katičevi  za podaljšanje roka podaje mnenja na novi ZObr ZARADI ZAHTEVNOSTI in sicer do 15. 6. 2016.

 

Ministrici je bil podan rok za odgovor - najpozneje do 11. 5. 2016 do 11.00 ure.

 

Ker odgovora na zahtevo sindikatov do zahtevanega roka sindikati nismo prejeli, smo sindikati podali skupno mnenje dan pred iztekom roka za podajo mnenja.

 

 

V celoti objavljamo skupno podano mnenje obrambnih sindikatov SMO, SVOZ, SVS in SPMO, ki je bilo danes posredovano ministrici za obrambo.

 

ZADEVA: MNENJE REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV0 OBRAMBNEGA   SEKTORJA NA PREDLOG NOVELE ZObr

 

Spoštovana!

 

Na podlagi sklepov organov SMO, SVOZ, SVS in SPMO vam sporočamo, da na obrambnem področju delujoči reprezentativni sindikati na osnutek predloga novega zakona o obrambi soglasno podajajo

 

NEGATIVNO MNENJE

[pullquote]Sindikati so enotni tudi v tem, da ne bodo dopustili sprejem za pripadnike škodljivega zakona o obrambi in bodo sprejem takšnega zakona preprečili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.[/pullquote] 

Obveščamo vas, da smo v skladu s prvim in drugim odstavkom 26. člena ZJU oblikovali pogajalsko skupino na delojemalski strani. Predlagamo vam in pričakujemo, da se oblikuje tudi na delodajalski strani pogajalska skupina. Po oblikovani pogajalski skupini na vaši strani bi bilo potrebno ustanoviti stalno telo – pogajalsko komisijo.
Menimo, da je pred nadaljevanjem kateregakoli postopka pred zakonodajnim, potrebno oblikovati stalno pogajalsko komisijo za potrebe usklajevanja predloga obrambnega zakona in izvajanja socialnega partnerstva v nadaljevanju. Za delovanje pogajalske komisije bi morali prvo sprejeti poslovnik za njeno delovanje.
Od vas pričakujemo, da nam posredujete osnutek poslovnika in nas pozovete k njegovi dokončni uskladitvi ter sklenitvi. Po oblikovanju pogajalske komisije vam bomo posredovali protipredlog.
Pojasnimo vam še, da smo sindikati enotnega mnenja, da se 100. b člen ZObr ne more uporabiti pri sprejemanju aktov, ki posegajo v pravice iz delovnih razmerij in jih sprejema Državni zbor RS ali Vlada RS. 100. b člen velja le za pravne akte, ki jih sprejema minister za obrambo ali NGŠ, nikakor pa ne more veljati za postopke pri sprejmanju zakonov in uredb. Zato smo prepičani, da je pri sprejemanju zakonov in uredb v celoti potrebno upoštevati 26. člen ZJU, ki jasno določa socialno partnerstvo.

 

 

[quote style="modern-dark"]Eden od glavnih razlogov za podajo NEGATIVNEGA MNENJA je tudi ta, da MO do danes ni podalo predloga sprememb Zakona o službi v Slovenski vojski, ki je bistven za urejanje delovno pravnega statusa zaposlenih v SV.[/quote]

 

Naslovnik: Ga. ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo

 

Sindikat Ministrstva za obrambo
Darko Milenkovič l.r.
Sindikat vojske obrambe in zaščite
Mileva Štukelj l.r.
Sindikat vojakov Slovenije
Gvido Novak l.r.
Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo
Tobija Cukjati l.r.

 

S strani MO je dne 12. 4. 2016 potekala predstavitev sprememb Zakona o obrambi, ki ga je pripravilo MO. Trije sindikati obrambnega resorja (SMO, SVOZ in SPMO) so na sestanku ministrico za obrambo opozorili na primere dobre prakse pri sprejemanju predpisov na ostalih ministrstvih z intenzivnim sodelovanjem s socialnimi partnerji.
Poudarili smo , da je socialni dialog še posebej potreben pri usklajevanju in sprejemanju tako pomembnega področja predpisov, ki so pomembni za zaposlene na obrambnem področju.

Oziraje se na negativno oceno SV s strani vrhovnega poveljnika SV smo sindikati pričakovali predstavitev vseh sprememb predpisov na obrambnem področjuin ne samo zgolj ZObr.

Ministrici je bila s strani sindikatov podana zahteva, da omogoči v polni meri sodelovanje socialnih partnerjev pri usklajevanju in oblikovanju predlaganih sprememb predpisov na obrambnem področju.

Na spletnem naslovu http://www.mo.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/ si lahko prenesete predlog ZObr, ki je bil predstavljen sindikatom.