-višina plačne lestvice naj se februarja 2016 vrne na višino iz junija 2012,

-regres za letni dopust ni predmet pogajanj, naj se izplača v polni višini (v višini minimalne plače,

ki znaša 790,73 €),

-premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (KDPZ): v letu

2016 pristanejo na 90% polne višine premij,

-redna delovna uspešnost in delovna uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela naj se v

letu 2016 postopno uvaja ali se v letu 2017 realizira v celoti,

-v dogovor se po vzoru sedaj veljavnega Dogovora vnese t.i. varovalka, da ukrepi, za katere bi

se dogovorili za leto 2016, s 1.1.2017 prenehajo veljati, in da je v primeru kršitve te varovalke

morebitna stavka plačana,

-da vlada umakne določbe iz predloga sprememb in dopolnitev ZSPJS in predloga Zakona o

javnih uslužbencih, ki za sindikate vsebinsko niso sprejemljive (praktično vse),

-opredelitev načina odprave anomalij (anomalija je tudi dejstvo, da minimalna plača sega do 16

PR),

-da se realizirajo vsi dogovori iz predhodnih stavkovnih sporazumov, ki jih ima vlada do

različnih skupin in še niso realizirani (npr. standardi in normativi v dejavnosti zdravstva,

-dogovori s policijskimi sindikati),

-vladna stran naj se opredli glede politike zaposlovanja v javnem sektorju v prihodnjem letu,

-vlada naj se obveže, da bo pristopila k pogajanjem za normativni del KP za KP, ki imajo samo

tarifne dele, ne pa normativnih in ostalih pravic,

-v celoti zavračajo vse ukrepe iz ZUJF, ki so sedaj vključeni v predlog ZUPPJS16.

PROTIPREDLOG VLADNE STRANI GLEDE NA PREDLOG SINDIKALNE STRANI, PODAN NA SEJI POGAJALSKE KOMISIJE, DNE 12.10.2015

Upoštevaje predlog sindikalne strani glede ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju, predstavljen na seji pogajalske komisije, dne 12.10.2015, vladna stran podaja naslednji protipredlog za nadaljevanje pogajanj:

I.                 Ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela:

Leto 2016:

-        sprostitev plačne lestvice:enako kot v prejšnjem protipredlogu -  lestvica se sprosti s 1.12.2016 (pravica do višje osnovne plače s 1.12.2016, izplačilo pri plači za december v januarju 2017);

-        regres za letni dopust:izboljšan protipredlog - javnim uslužbencem, ki imajo osnovno plačo nižjo od minimalne plače (do vključno 16. plačnega razreda), se določi regres v višini minimalne plače, ostalim pa se višina regresa določi glede na uvrstitev v plačni razred po enaki lestvici, kot je sedaj določena v ZUPPJS15, s tem, da se vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor doda 170 € ;

Leto 2017:

-        plače se izplačujejo na osnovi  plačne lestvice, ki se uveljavi s 1.12.2016 (v mesecu januarju pričetek izplačevanja višjih plač za vse zaposlene v javnem sektorju;

-        regres za letni dopust:izplača se v enaki višini, kot izhaja iz tega protipredloga za leto  2016 -javnim uslužbencem, ki imajo osnovno plačo nižjo od minimalne plače (do vključno 16. plačnega razreda), se določi regres v višini minimalne plače, ostalim pa se višina regresa določi glede na uvrstitev v plačni razred po enaki lestvici, kot je sedaj določena v ZUPPJS15, s tem, da se vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor doda 170 €;

-        izplačilo že dogovorjenih napredovanj (v mesecu januarju izplačilo višjih plač zaradi napredovanj v plačne razrede in nazive v letu 2016).

Leto 2018 in prihodnje obdobje:

Vladna stran predlaga, da se o postopnem sproščanju preostalih ukrepov vladna in sindikalna stran pogajata v prvi polovici leta 2016, tako da je dogovor sklenjen najkasneje do 1. julija 2016.

II.                Drugi ukrepi:

-        vladna stran je pripravljena preoblikovati določbo o omejitvi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb;

-        vladna stran v zvezi z omejitvijo števila dni letnega dopusta predlaga, da se sprožijo pogajanja o spremembi kolektivnih pogodb, in da zakonska omejitev velja le do takrat, ko bo prišlo do sprememb v kolektivnih pogodbah;

-        vladna stran vztraja pri ostalih predlogih ukrepov, vključenih v predlog ZUPPJS16;

-        vladna stran ne sprejema predloga, da naj vlada odstopi od namere sprememb in dopolnitev ZSPJS in ZJU, bo pa vse predloge sprememb usklajevala z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Čistopis tega protipredloga in predlogov, pri katerih vladna stran vztraja v obliki predloga Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, je v prilogi.

PROTIPREDLOG VLADNE STRANI GLEDE NA PREDLOG SINDIKALNE STRANI, PODAN NA SEJI POGAJALSKE KOMISIJE, DNE 12.10.2015

Upoštevaje predlog sindikalne strani glede ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju, predstavljen na seji pogajalske komisije, dne 12.10.2015, vladna stran podaja naslednji protipredlog za nadaljevanje pogajanj:

I.                 Ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela:

Leto 2016:

-        sprostitev plačne lestvice:enako kot v prejšnjem protipredlogu -  lestvica se sprosti s 1.12.2016 (pravica do višje osnovne plače s 1.12.2016, izplačilo pri plači za december v januarju 2017);

-        regres za letni dopust:izboljšan protipredlog - javnim uslužbencem, ki imajo osnovno plačo nižjo od minimalne plače (do vključno 16. plačnega razreda), se določi regres v višini minimalne plače, ostalim pa se višina regresa določi glede na uvrstitev v plačni razred po enaki lestvici, kot je sedaj določena v ZUPPJS15, s tem, da se vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor doda 170 € ;

Leto 2017:

-        plače se izplačujejo na osnovi  plačne lestvice, ki se uveljavi s 1.12.2016 (v mesecu januarju pričetek izplačevanja višjih plač za vse zaposlene v javnem sektorju;

-        regres za letni dopust:izplača se v enaki višini, kot izhaja iz tega protipredloga za leto  2016 -javnim uslužbencem, ki imajo osnovno plačo nižjo od minimalne plače (do vključno 16. plačnega razreda), se določi regres v višini minimalne plače, ostalim pa se višina regresa določi glede na uvrstitev v plačni razred po enaki lestvici, kot je sedaj določena v ZUPPJS15, s tem, da se vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor doda 170 €;

-        izplačilo že dogovorjenih napredovanj (v mesecu januarju izplačilo višjih plač zaradi napredovanj v plačne razrede in nazive v letu 2016).

Leto 2018 in prihodnje obdobje:

Vladna stran predlaga, da se o postopnem sproščanju preostalih ukrepov vladna in sindikalna stran pogajata v prvi polovici leta 2016, tako da je dogovor sklenjen najkasneje do 1. julija 2016.

II.                Drugi ukrepi:

-        vladna stran je pripravljena preoblikovati določbo o omejitvi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb;

-        vladna stran v zvezi z omejitvijo števila dni letnega dopusta predlaga, da se sprožijo pogajanja o spremembi kolektivnih pogodb, in da zakonska omejitev velja le do takrat, ko bo prišlo do sprememb v kolektivnih pogodbah;

-        vladna stran vztraja pri ostalih predlogih ukrepov, vključenih v predlog ZUPPJS16;

-        vladna stran ne sprejema predloga, da naj vlada odstopi od namere sprememb in dopolnitev ZSPJS in ZJU, bo pa vse predloge sprememb usklajevala z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Čistopis tega protipredloga in predlogov, pri katerih vladna stran vztraja v obliki predloga Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, je v prilogi.

Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska sta sprejela stališče, da bodo preko Državnega pravobranilstva RS pristopili k sodnim poravnavam. Najprej bodo potekale poravnave z oškodovanimi pripadniki SV, ki imajo še odprte tožbe na sodiščih. Nadalje se bodo pričele izvensodne poravnave za vse tiste oškodovane pripadnike , ki so in bodo vložili zahtevo za varstvo pravic (ZVP).

Višje sodišče je ugotovilo, da pravnega vprašanja s pravico pripadajočega prostega dne v tednu ni kot smo to uspeli na sodišču dokazati v SMO in SVOZ, pravica torej obstaja. V SV bodo tako z vsakim oškodovancem, ki ni imel prostega dne v tednu na MOM ter bo podal, ZVP razjasnili, ali je bil tedenski počitek koriščen in v kakšni meri, ter na podlagi omenjenega predlagali tudi poravnalno ponudbo oz. izvensodno poravnavo. Pri tem bodo upoštevali način in višino izračuna dnevne odškodnine na način, kot je to ugotovilo Višje delovno in socialno sodišče v referenčnih primerih članov SMO in SVOZ.

Pri tem ponovno poudarjamo, da je poravnalna ponudba popuščanje obeh strank, in v primeru, ko pripadnik ne bo zadovoljen s poravnavo, mu še vedno ostaja možnost dokončanja pravdnega postopka. V primeru nezadovoljne izvensodne poravnave med SV in pripadnikom, ki je vložil ZVP pa tudi temu še vedno ostaja pravno sredstvo.
SV bo tako upoštevala zaustavitev zastaranja z dnem vloženega zahtevka za varstvo pravic.

Vse člane SMO , ki niso imeli na misiji zagotovljenega pripadajočega tedenskega prostega dne, pozivamo, da čimprej vložijo zahtevo za varstvo pravic pri tem pa je potrebno upoštevati 5 letni zastaralni rok od dneva vrnitve iz misije. Nadaljnje vlaganje tožb pomeni podaljševanje roka za izplačilo, kot tudi nesmiselno večanje sodnih stroškov, ki bodo zgolj zaslužek odvetnikov.

Na spletnem portalu smo vam pripravili spletni obrazec, s katerim lahko podate zahteve za varstvo pravic za neizkoriščene tedenske pripadajoče proste dni na MOM. Z omenjenim obrazcem smo vam tako olajšali oz. poenostaviti pot do pripadajočega. Po opravljenem vpisu v e obrazec boste na navedeni e-naslov prejeli zahtevo za varstvo pravic, ki jo podpisano pošljete kot izhaja iz navodil pri prejemu pošte.   

Današnjo izjavo SVS, da naj ne pristopajo pripadniki SV k izvesdodnim poravnavam  v SMO označujemo kot jalov manever in tihi interes za zaslužek odvetnika SVS kar je zgovorno in  razvidno iz pooblastila objavljnega na spletni strani SVS. Neizpodbitno dejstvo je, da je s skupnimi napori SMO-ja in SVOZ-a uspelo doseči pravico za vojake očitno in pričakovano je bilo, da bo SVS, ki mu to na žalost ni uspelo kot vedno napadel z vsemi topovi demagogije. Štejejo dejanja ne obljube !

Sindikatu Ministrstva za obrambo je uspelo z intenzivnim sodelovanje v delovni skupini za pripravo sprememb in dopolnitev ZPIZ-2 pred parlamentarno proceduro omenjene novele, umestiti bistvene spremembe poklicnega upokojevanja za vojaške osebe.

V noveli ZPIZ-2 nam je tako uspelo zadržati določila, ki omogočajo dvig sredstev za poklicne vojake, dosežena pa je tudi bistvena pozitivna sprememba, ki je do sedaj bila do vojaških oseb krivična. Tako je sedaj v noveli tudi vojaškim osebam omogočena izbira pri upokojevanju, saj bodo po zadnjem predlogu lahko enako kot vsi ostali zavarovanci, imeli pravico do izbire ali se bodo poklicno upokojili ali pa delali naprej do starostne pokojnine.

Ponovno poudarjamo, da je bilo zaradi nenehnih groženj SVS po vlaganju tako individualnih tožb kot ustavnih tožb pričakovati reakcijo MDDSZ, ki je zaradi tega v začetku izvrglo iz novele možnost dviga sredstev za vojake.
S tem načinom so bili posledično povzročeni dodatni napori sindikatom delujočim na področju obrambe, ki jim logični in tehtni razmisleki niso tuji.

Vnesene novosti v novelo ZPIZ-2 pred parlamentarno proceduro:

- Višina poklicne pokojnine bo najmanj v višini starostne;
- Za vojake so odprte možnosti porabe sredstev v kolikor več niso v službi v MO – dvig, renta, poklicna pokojnina;
- Tudi pripadniki SV bomo izbirali ali gremo v poklicno ali pa delamo do starostne pokojnine;
- Del neporabljenih sredstev v poklicni pokojnini (zaradi smrti) se deduje (po sedanjem zakonu ne);
- Poklicni upokojenec je izenačen s starostnim upokojencem (med ostalim lahko tudi opravlja malo delo pod istimi pogoji);
- Solidarnostni sklad je namenjen zavarovancem, ki ne bodo imeli dovolj sredstev za poklicno pokojnino razen za zavarovance, ki imajo v svojem zakonu višjo dodano dobo (baletniki, rudarji.....)
- Z ZObr ali ZSSlov se lahko predpiše, da nam delodajalec lahko plačuje dodano dobo (zaradi povišanja odmerne stopnje).

Ker se dotika tudi tebe bodi na tekočem. Naročite se za spremljanje novic

Spoštovani člani SMO in pripadniki SV.

Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO) je v socialnem dialogu z MO in SV uspel doseči, da bo SV na podlagi že dobljenih referenčnih tožb na Višjem delovnem sodišču, tako člana SMO kot tudi člana SVOZ, glede neizkoriščenih pripadajočih tedenskih prostih dni na MOM, pristopila k izvensodni poravnavi vsem pripadnikom SV, ki jim je bila s tem storjena krivica.

Po pritiskih SMO in SVOZ-a v zahtevah do VRS in do MO, da vendarle pristopijo k izvensodnim poravnavam, sta MORS in SV tako pridobila pooblastilo od VRS, da se z oškodovanimi pripadniki individualno izvensodno poravnata.

V sindikatu Ministrstva za obrambo smo tako ponovno dokazali, da smo zaupanja vreden sindikat, ki ni izneveril vašega zaupanja in je s svojo vztrajnostjo, preudarnostjo in strokovnostjo dosegel pravico tako za člane pripadnike SV kot tudi za vse ostale pripadnike SV .

Pri tem je pomembno poudariti, da omenjena sindikata nista zlorabljala zaupanja in stiske pripadnikov SV ter jih pod pretvezo vlaganja tožb vabila v članstvo zato, da bi članstvo povečevala. Veseli pa nas dejstvo, da lahko tudi za člane SVS na tem mestu sporočimo, da smo v socialnem dialogu prav tako tudi njim zagotovili možnost individualno izvensodno poravnavo s strani SV in upamo, da bodo v bodoče v takšnih in podobnih primerih vendarle uvideli, kdo je vreden zaupanja.

SV bo tako na podlagi že vloženih tožb, predvsem tistih, ki smo jih vložili zaradi zastaralnega roka in predvsem zahtevkov za varstvo pravic, opravila izvensodno poravnavo. V primeru, ko pripadnik ne bo zadovoljen s poravnavo, pa le temu še vedno ostaja pravno sredstvo.

O vseh potrebnih postopkih in dokazilih za izvensodno poravnavo boste dodatno obveščeni 16. 10. 2015 na spletnem portalu SMO.

LE ZDRUŽENI BOMO UBRANILI SKUPNO IN VARNO PRIHODNOST !

Za dodatna pojasnila smo vam na voljo Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Naročite se za spremljanje novic

V ponedeljek, dne 12.10.2015  so predvidena nadaljnja pogajanja z VRS o ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Vlada stran je sindikatom JS posredodavala spodaj naveden proti predlog.

Člane SMO vljudno naprošamo, da se do navedenega predloga opredelijo. Po prijavi na portal vam je omoogočeno glasovanje o omenjenem proti predlogu.

D O G O V O R o ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:

I. Podaljšajo ali delno spremenijo se sledeči ukrepi iz Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14):
1. Veljavnost plačne lestvice, določene v Zakonu o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/13; ZSPJS-R), se podaljša do vključno 30.11.2016.
S 1.12.2016 se uveljavijo vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, uveljavljene s 1.6.2012.
Sprememba vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, ki bo uveljavljena s 1.12.2016, ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov v skladu s 5. členom ZSPJS in ne vpliva na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnem znesku ter na višino prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom.
Veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za delo v tujini, določenih v Uredbi o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/2013) in veljavnost nominalnih osnov za določitev plače za opravljanje vojaške službe oziroma službe izven države določenih v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 47/2013) se podaljša do vključno 30.11.2016. S 1.12.2016 se uveljavijo vrednosti nominalnih osnov, kot so veljale pred znižanjem v letu 2013.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

Številka:
Ljubljana, dne
EVA:

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) je objavilo Novelo ZPIZ-2, ki ga kot takega, se pravi neusklajenega s socialnimi partnerji, želi posredovati najprej na sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), in nadalje po hitrem postopku na odločanje na Vlado RS ter sprejemanje v Državni zbor. Poleg več neusklajenih vsebin s sindikati je MDDSZ dodatno neopravičeno iz predlagane novele izbrisalo možnost dviga sredstev za vojake, ki niso več zaposleni na Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju MORS), hkrati pa zaradi nespoštovanja sindikalnih predlogov v MDDSZ niso spremenili zlorabo ZObr pri upokojevanju.

Vsi sindikati, ki sodelujejo v delovni skupini glede Novele ZPIZ-2 kot tudi MORS so podprli Sindikat Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju SMO) pri jasni zahtevi:

- Da se za vojake po 45 letu in ob prenehanju delovnega razmerja na MO omogoči dvig sredstev;
- Da se poklicno upokojevanje za vse vojaške osebe uredi na enak način kot je urejeno tudi za ostale poklice. To pomeni, da bi po tej spremembi tudi vojaške osebe imele pravico do izbire, ali se želijo poklicno upokojiti ali pa delati do pogojev za starostno upokojitev, ko bi začel učinkovati ZObr.

Vpričo zapisanega je odprtih še kar nekaj neusklajenih vprašanj, za katere pričakujemo uskladitev skozi socialni dialog.

Glede na dejstvo, da imamo za obe odprti zadevi podporo vseh sindikatov delujočih v delovni skupini, Slovenske vojske in MORS ter nam ne oporekajo niti delodajalci iz gospodarstva, smo mnenja, da bodo naše zahteve že pred vložitvijo novele ZPIZ-2 uvrščene v sam predlog. Dodatna možnost uveljavitve zahtevanega pa je omogočeno skozi vlaganje amandmajev v sami proceduri sprejemanja novele ZPIZ-2. Pri tem vas moramo spomniti, da je gradivo v javni obravnavi, skozi katero lahko vsak posameznik poda svoje pomisleke ali predloge, kar opravi neposredno na spletni strani MDDSZ.

V povezavi s pozivom predsednika SVS po vlaganju tožbe preko odvetnika omenjenega sindikata, vas moramo opozoriti na nesmiselna vlaganja tožb, ki v tem trenutku ne dajejo nikakršnih jamstev uspeha. Poudarjamo, da sodna praksa ni izoblikovana, kot v samem pozivu ugotavlja tudi predsednik SVS, še huje, s svojo podano ustavno presojo glede Avtentične razlage 5. odstavka 206. člena ZPIZ-2 je verjetno, ne zavedajoč se, ustavil vse pravdne postopke SVS, povezane s 5. odstavkom 206. člena ZPIZ-2. Tako obstaja upravičena bojazen, da bo Ustavno sodišče ustavno presojo SVS spoznalo za neutemeljeno ali jo zavrglo, in tako bodo odločitvi US posledično primorana slediti tudi delovna sodišča.

Odziv SVS pa le potrjuje, da predsednik SVS ne razpolaga in tudi ne more razpolagati z vsemi potrebnimi informacijami, razen tistih, ki jih povzema, interpretacija pa je potem takšna, kot smo bili že velikokrat priča predvsem v enormnih izgubljenih ustavnih presojah, ki so šle v škodo zaposlenih.

Odveč ni niti razmislek, da je MDDSZ izvedlo umik možnosti dviga sredstev za vojake, kot to določa 5. odstavka 206. člena ZPIZ-2, ravno zaradi nenehnih groženj SVS s tožbami in ustavno presojo.

Zadeva: Ponovni poziv MO in SV za izvensodno ureditev zahtevkov v zvezi z nadomestili za neizkoriščene dni tedenskega počitka na MOM
ZVEZA: Dopis SMO in SVOZ z dne 05.01.2015 predlog za sporazumno ureditev zahtevkov v zvezi z nadomestili za neizkoriščene dni tedenskega počitka

Spoštovana!
Glede na to , da je veliko število članov SMO kot tudi ostalih pripadnikov SV v tožbenem postopku zoper delodajalca za odškodnine neizkoriščenih dni tedenskega počitka na MOM.

Ponovno zahtevamo:

Da ponovno preučite možnost sklenitve poravnave oškodovanim pripadnikom SV. Oziraje se na uspeh v referenčni tožbi člana SMO na Višjem delovnem in socialnem sodišču .
Z omenjenim predlogom želimo pospešiti zaključitev postopkov in pravično odpravo storjenih krivic tako članom SMO kot tudi vsem pripadnikom SV.

Za vse člane SMO smo v sodelovanju s podjetjem Les Trgovina d.o.o , ki se ukvarja z veleprodajo pnevmatik, pripravili ponudbo za nakup zimskih pnevmatik znamk NEXEN, PIRELLI in MARSHAL.

S to ponudbo bomo omogočili nakup pnevmatik srednjega višjega razreda znamk Nexen po ugodnih sindikalnih cenah.

Na ceno izdelka vam prodajalec priznajo tudi do 50% popusta.

Podjetje Nexen Tire izhaja iz Koreje, kjer je eden vodilnih proizvajalcev pnevmatik. V zadnjih nekaj letih so se uspešno razširili tudi na ameriško in evropsko tržišče, o kvaliteti pnevmatik pa govorijo dejstva, da jih kot prvo vgradnjo (pnevmatike, ki so na novih avtomobilih) vgrajujejo velikani, kot Volkswagen, Škoda, Seat, Fiat, Hyundai in Kia. Na evropskem trgu pnevmatike vsako leto dosegajo visoke uvrstitve v priznanih revijah AutoBild, ProMobil in AutoExpress. V letošnjem letu je pnevmatika Nexen prejela oceno priporočljivo v testih nemškega avtomoto kluba ADAC, lansko leto pa je bila tretja po vrsti - kot zelo priporočljiva pnevmatika. Angleška revija Auto Express pa je prav tako v letu 2013 pnevmatiko Nexen uvrstila na 3. mesto, medtem ko je kombi pnevmatika Nexen v nemški reviji osvojila drugo mesto!

Vabimo vas še, da si ogledate predstavitveno spletno stran www.nexen.si ter si o pnevmatikah ogledate še več podatkov.

POSTOPEK NAROČILA:

Za naročilo izdelka pokličite kontaktno osebo podjetja. Predstavite se kot član Sindikata MO in naročite izdelek:

Po sprovedenem naročilu pnevmatik vam bo le-te na vaš domači naslov dostavila hitra pošta, običajno v roku enega delovnega dni. Pnevmatike plačate po odkupnini. Plačila so možna samo v gotovini. Prav tako ni možno kupovati na obroke.
Pnevmatike je možno prevzeti in plačati tudi na sedežu podjetja.
Dostava je brezplačna.

Dobavitelj ob upoštevanju garancijskih pogojev zagotavlja 2 leti garancije na pnevmatiko.

Rok za reklamacijo je 1 dan.

Kontaktna oseba s strani SMO je Svetičič Vojko ( 031 705 403 )

Dnevni red današnjih pogajanj z VRS:

1. Potrditev zapisnika seje pogajalske komisije z dne 21.9.2015 in 23.9.2015,
2. Ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016,
3. Razno.

Spoštovani,

Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je sprejela zahteve in predloge za drugačen način varčevanja, ki jih posredujemo v nadaljevanju.

Ugotavljamo, da je za vlado glavna prioriteta v pripravi proračuna 2016 in 2017 zmanjšati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % (do leta 2020), in to doseči tudi na račun varčevanja pri masi za plače in druge prejemke na račun javnih uslužbencev. Za sindikate je po sedmih letih varčevanja mase za plače (1,8 milijarde evrov prihrankov) in sedanje rasti BDP (3,0 % v letu 2014 in 2,7 % v letu 2015) takšen pristop nesprejemljiv. Za vlado je ključno, kako v letu 2016 doseči prihranek v višini 310 mio evrov, in sicer: 145 mio evrov s podaljšanjem nekaterih ukrepov in 165 mio evrov z dodatno omejitvijo mase sredstev za stroške dela. To je opredelila v Izhodiščih za pogajanje s sindikati javnega sektorja o obsegu sredstev za plače in drugih stroškov dela za leto 2016. Takšen pristop in način v teh okoliščinah in razmerah zavračamo, ker so še alternative.

Ugotavljamo, da so vsi predsedniki vlad RS in pristojni ministri MF od leta 2009 dalje (23. 4. 2009 – predsedniku Vlade RS g. Borutu Pahorju; določene odgovore smo prejeli in še posebno revizijo Računskega sodišča RS o varčevalnih ukrepih; 31. 8. 2012 – predsedniku Vlade RS g. Janezu Janši; določene odgovore smo prejeli od MF 7. 1. 2013; 8. 5. 2013 – predsednici Vlade RS ge. Alenki Bratušek; določene pisne odgovore so poslali s strani MF in sicer 13. 5. 2013; 1. 10. 2014 – predsedniku Vlade RS g. Miroslavu Cerarju) prejeli konkretne pobude in predloge v okviru priprave proračuna, rebalansa, varčevalnih ukrepov in opredelitve, kaj narediti na raznih področjih, da bi zmanjšali primanjkljaj, pritisk in varčevanje na masi za plače in druge prejemke zaposlenih v državni upravi in javnem sektorju.

Pisni odziv, ki smo ga nazadnje prejeli od vlade – ministrstva za finance 20. 11. 2014, bolj ali manj ponavlja splošne ugotovitve, opise stanja, na nekaterih področjih navaja predvidene ukrepe, ni pa pravih aktivnosti. Učinki so znani le pri omejevanju mase za plače in drugih prejemkov, ko se je v teh letih prihranilo cca 1,8 milijarde evrov, oziroma samo za leto 2015 349 mio evrov, kar dokazujejo vladni proračunski dokumenti.

Ponovno opozarjamo, da se skupni procent znižanja mase za plače in druge prejemke v sedmih letih varčevanja ponavlja v obliki diktata z limiti, koliko mora kdo privarčevati v proračunu v letih 2016 in 2017.

Vlada RS je sprejela Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017 30. 7. 2015 in z njimi bi morala sindikate vsaj seznaniti. To gradivo smo neformalno pridobili skupaj s finančnimi limiti in roki za izvedbo aktivnosti pri oblikovanju proračuna. Ocenjujemo, da je takšen pristop od zgoraj navzdol in zavračanje socialnih partnerjev s strani MF (nismo imeli možnosti sodelovati pri pripravi izhodišč glede mase plač in drugih prejemkov) nesprejemljiv. Imamo izkušnje iz preteklosti, da smo vodili dialog z vlado, MF glede priprave sprememb proračuna pri oblikovanju mase plač in drugih prejemkov. Ta pravica je sedaj omejena in izključena. To ni socialno partnerstvo!

Posebej smo 24. 7. 2015 pozvali MF za seznanitev s predlogom Izhodišč in predlogom razreza proračunskih odhodkov za leto 2016 in 2017. S strani MF je bilo 27. 7. 2015 dano pojasnilo, da zahtevanih gradiv še ne morejo posredovati in zapisali, da dokler gradiv ne sprejme vlada, jih ni mogoče uporabljati in na podlagi tega oblikovati določenih zaključkov. Vlada je na prvi proračunski seji 19. 6. 2015 in odločitvami sprejetimi na drugi proračunski seji 16. 7. 2015 MF pripravila Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017. V sodelovanju s proračunskimi uporabniki so zaključili aktivnosti v nekaj dneh v mesecu avgustu. Ugotavljamo, da so bili do 21. 8. 2015 že pripravljeni finančni načrti s strani proračunskih uporabnikov in da so v pripravi tudi spremembe zakonov in drugih predpisov.

Po sporočilih naj bi vlada obravnavala 17. 9. 2015 končni predlog proračunov in ga 1. 10. 2015 vložila v obravnavo in sprejem DZ RS. Takšna hitrost v avgustu, navodila, limiti, kvote in izključitev socialnih partnerjev je nesprejemljiva in v takšnih okoliščinah naj bi potekalo pogajanje od 9. 9. 2015 dalje.

Glede na stanje, pristop in napovedi, pozivamo, da se pisno pojasni:

- Zakaj se dodatno varčevanje – določeno v proračunu 2016/2017 – ne doseže s povečanjem prihodkov in znižanjem nekaterih odhodkov? Priprava proračuna kaže, da je prva prioriteta vlade RS fiskalna konsolidacija, ker se je vlada – DZ RS zavezala, da z zakonom o fiskalnem pravilu do leta 2020 izravna državni proračun. To pomeni znižati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % BDP oziroma se zapoveduje dodatno varčevanje, po vladnem videnju zlasti predvsem na masi za plače in druge prejemke, oziroma dosegati finančne učinke v letu 2016 v višini 770,0 mio evrov, v letu 2017 740 evrov. Če je glavna prioriteta za vlado RS manjši primanjkljaj v poračunu, predlagamo, da se namesto pri plačah in drugih prejemkih poiščejo dodatni viri na prihodkovni in odhodkovni strani na naslednjih področjih, in sicer:
- Kakšen je dejanski učinek po vrstah in področjih, ko se je Vlada RS zavezala, kje in kako privarčevati v letu 2015 s horizontalnimi ukrepi na prihodkovni strani (predvideno v višini 108 mio evrov) in odhodkovni strani (predvideno v višini 606 mio evrov) proračuna, so po naši presoji odvisna usklajevanja glede na napovedi nekaterih ministrov v javnosti, kako bi zapirali določena odprta vprašanja, ki se izpostavljajo. Če je napoved oziroma zapoved v letu 2016 in 2017 restriktivna finančna in plačna politika, bi morali nujno odgovoriti in pojasniti, kaj se bo storilo na nekaterih področjih, ki so dokaj fleksibilna in neurejena, nepregledna in predvsem z vidika, kam vse se odtekajo sredstva proračuna in kakšni bi bili možni prihranki. Namen je, da se preneha trda varčevalna politika na plačah in drugih prejemkih.
- Prihranki pri plačah in drugih prejemkih: v letu 2008 je finančni učinek prihrankov znašal 100,0 mio evrov; v letu 2009 313,5 mio evrov; v letu 2010 305,5 mio evrov; v letu 2012 248,2 mio evrov oziroma skupaj 967 mio evrov prihranka; v letu 2013 je bil prihranek 238,7 mio evrov; v letu 2014 je prihranek znašal 262,7 mio evrov; v letu 2015 je prihranek v višini 349 mio evrov. Skupaj so prihranki na masi za plače in druge prejemke 1,817 milijarde evrov. Dovolj je!
- Zakaj ne razpolagamo s celovito analizo, oceno o učinkih varčevanja po 39 ukrepih ZUJF za leto 2012, 2013, 2014 in prvih osem mesecev leta 2015 oziroma projekcijo do konca leta? Pričakujemo čim prejšnjo oceno o izvajanju ZUJF-a in kakšni so prihranki.
- Kakšno je stališče glede stanja zaposlenosti in nadaljnjega zaposlovanja v državni upravi in širše v javnem sektorju? V tem času se opravlja funkcijska analiza subjektov javne uprave (MJU z dne 29. 7. 2015) po 26 vrstah vprašanj, ki stane 160.000 evrov. Pristop in način izvajanja je različen med ministrstvi in organi. Od tega, da ponekod sodelujejo zaposleni, v nekaterih okoljih pa podatke o teh vprašanjih zapisujejo samo predstojniki. Kakšen je namen in cilj te analize?
- V obdobju 2008 – 2014 se je v državni upravi upokojilo 5.008 zaposlenih. Mednarodna primerjava o zaposlenosti v javnem sektorju in gibanje števila zaposlenih po metodologiji nacionalnih računov za obdobje 10 let (1997, 2000, 2007) kaže, da je Slovenija v EU-27 pod povprečjem. Tudi primerjava glede na posamezne države kaže in opozarja, da zaostajamo za večino držav v EU (vir: EUROSTAT, nacionalni računi, SKD 2002).
Predlagamo, da se opredeli pristop in povzamejo navedene primerjave iz vsebinskih in metodoloških razlogov, ker čim več je predpisov (800 zakonov v RS in čez 10.000 podzakonskih aktov), postopkov itd., tem večja je tudi rast obsega del in nalog ter zaposlenih v javnem sektorju in državni upravi. O tem, kako se je omejevalo zaposlovanje v državni upravi, so natančni podatki v posebnem in Skupnem kadrovskem načrtu vlade. Če je bilo število zaposlenih 1. 1. 2013 31.967 po SKN in 1. 8. 2012 32.629, potem je razlika 662 manj zaposlenih oziroma 2,02 %. Znižanje števila zaposlenih po SKN v letu 2014 glede na leto 2013 je bilo za 271 zaposlenih oziroma -0,86 %. Znižanje po SKN v letu 2015 glede na 2014 pa je znašalo 319 števila zaposlenih oziroma -1,02 %. To je povprečno in seveda različno med organi v sestavi. Ali so ti podatki po SKN in primerjave pravilne, bi bilo potrebno pojasniti.
- Kako se Vlada RS spopada z davčnim dolgom, kaže poročilo FURS o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 27. 6. 2015. Na dan 30. 6. 2015 je bil davčni dolg 1.401.045.160 evrov (2014 je bil 1,477 mio evrov, aktivni dolg 9.0 mio evrov, pogojno ostane izterljivi dolg 577 mio evrov). Od tega je aktivni dolg v višini 777.202.261 UER (55,5 odstotka) in pogojno izterljivi dolg v višini 623.842.899 EUR (44,5 odstotka). Predlagamo, da se ugotovijo vzroki in naj podajo predloge za učinkovitost razkrivanja v smislu pobiranja davkov in prispevkov. Zakaj se za izterjavo dodatno ne stimulira zaposlenih v FURS: kontrolorjev, inšpektorjev, izterjevalcev, kar smo predlagali v postopku združevanja DURS in CURS v FURS? Zakaj se ne objavi imen tudi tistih, ki so svoje davčne obveznosti utajili?
- Kakšen je učinek projektnega nadzora sive ekonomije? Zakaj se ne opredelijo širše konkretne aktivnosti ter podvzamejo ukrepi za obdavčitev sive ekonomije (10 mrd EUR) in v ta namen tudi bolje stimulira zaposlene v FURS, kar smo predlagali MF ob postopku združevanja DURS in CURS. Kaj se pričakuje po učinku v letu 2015 in v naslednjih letih?
- Predlagamo in zahtevamo, da se spremenijo ustrezni zakoni (Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku) in objavijo odlivi po pravnih in fizičnih osebah v davčne oaze (ki jih je 85), o katerih obstajajo seznami, mednarodna primerjava in tudi poročilo (odlivov iz RS je bilo za 52 mrd dolarjev po podatkih tujih bank). O tem obstaja tudi analiza. Pri poročilu in aktivnostih naj sodelujejo Vlada RS, DURS, Banka Slovenije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, ESS. Zakaj se ne oblikuje poseben oddelek v ministrstvu za finance, v vladi, ki se bo ukvarjal s temi vprašanji in sprejme poseben zakon, da bi vse odlive fizičnih in pravnih oseb v davčne oaze kar se dogaja že dvajset let primerjali z obračunom davkov in prispevkov v DURS/FURS? Razliko med prijavljenimi prejemki in odlivi pa bi obdavčili v višini 70 %, če se to ne more pokriti z računi. Konkretno: če je neka fizična pravna oseba (v 20 letih) na DURS/FURS prijavila 100 enot prejemkov in nakazala v tujino 700 enot, potem bi razliko obdavčili med 100 in 700 enotami v višini 70 %. Določili bi pogoje in rok za nakazilo in poračun in kdo to izvede, dobi davčno in kazensko amnestijo, in tudi obratno. Ocenjujemo, da je edino po tej poti možno priti do določenih sredstev, ker so vsi drugi pristopi, postopki, predlogi neučinkoviti!
Vlada je v začetku leta 2015 ustanovila posebno komisijo v okviru MP in določila področje dela, nalog vendar nam njeni rezultati niso znani. Zato razmišljamo, da bi organizirali referendum in povprašali državljane, ali so za to, da se sprejme poseben zakon, ki bi omogočil identificiranje vseh odlivov v davčne oaze in njihovo obdavčitev ter roke za izvedbo.
- Kakšno je stanje z javnimi naročili, ki obsegajo letno več kot 5 mrd EUR? Ugotavljamo, da še vedno ne obstaja celovit pregled vseh javnih naročil. Naj se oblikuje kadrovski pregled (kdo se s tem ukvarja v državni upravi, javnem sektorju) po pogodbah s ciljem poenotenja aktivnosti in zmanjšanja stroškov za najmanj 10 % v letu 2015 oziroma 2016 (npr. samo za zdravila gre 480 mio evrov na letni ravni; koliko je na tem področju nepotrebnih odlivov, je prikrito). Za informacijski sistem v državni, javni upravi, kjer je 20.000 uporabnikov se letno porabi cca 100 mio evrov. O enem uporabniku opozarja tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča RS (DURS, 31. 7. 2014). Kaj ste storili v tem in drugih primerih, kjer odtekajo javna sredstva in se s tem ustvarjajo dodatni pritiski?
- V poročilu o izvrševanju proračuna za obdobje januar-junij 2015 (Vlada RS, julij 2015, str. 17) je v točki 2.2.1 »Plače in drugi izdatki zaposlenim« (str. 16) nakazano, da so bila sredstva za plače v povprečju za 3 % nižja kot v letu 2014; zakaj ni opredeljeno, kakšen je bil prihranek pri masi za plače in druge prejemke v tem obdobju in do konca leta 2015? V točki 2.2.2 »Izdatki za blago in storitve (402)« je na splošno navedeno, da je v letu 2015 načrtovano 679,1 mio evrov odhodkov brez konkretiziranja po vrstah izdatkov. Kakšni so predvideni prihranki na tem področju in kaj ste podvzeli? Kakšno je stanje in pregled po 15 vrstah izdatkov za blago in storitve in za prvih osem mesecev leta 2015, glede na stanje v letu 2014/2013 (brez sredstev iz proračuna EU), in sicer: vzdrževanje licenčne programske opreme; poslovnih objektov; najem programske računalniške opreme; reprezentance; nadomestni deli za vozila; tekoče vzdrževanje informacijskega okolja, stojne in računalniške opreme; poštnina in kurirske storitve; varovanje zgradb in prostorov; storitve informacijske podpore uporabnikom; najemnine; zakupnine za garaže in parkirne prostore; čistilni material in storitve; najemnine in zakupnine za poslovne objekte; poraba kuriv in stroški ogrevanja ter električna energija. Znano je, da so znašali v letu 2010, v državni upravi vsi izdatki za blago in storitve 569 mio EUR (vir: Računsko sodišče, revizijsko poročilo, str. 67 z dne 18. 10. 2011). Kako to, da v sredstvih za posebne namene (str. 20) ostaja skupaj po ministrstvih (5 ministrstev) ostaja cca 65 mio evrov, ki se prenašajo iz leta 2014 v leto 2015?
- Kakšne prispevke ima RS v letu 2015 s plačevanjem raznih stroškov in članarin mednarodnim organizacijam in kje so tukaj možne racionalizacije? Tekoči transferi mednarodnim institucijam znašajo 11,8 mio EUR; tujim vladam in vladnim institucijam 0,04 mio EUR; neprofitnim organizacijam v tujini 1,1 mio EUR; drugi tekoči transferi so bili realizirani v višini 6,4 mio EUR. Skupaj 19,3 mio EUR. Naj se navede pod katerimi pogoji. Posebej naj se navedejo tudi vsa vplačila v evropski proračun, ki naj bi znašala 265,9 mio EUR v prvih šestih mesecih. Ob tem naj se navede, koliko je bilo koriščenja sredstev iz evropskega proračuna, skladov EU in kdo bo odgovarjal za neizkoriščena sredstva. Še posebej štrli podatek, da smo Združenemu kraljestvu plačali 18,9 mio EUR (od 22,4 mio EUR). Pod katerimi pogoji in zakaj?
- V letu 2009, 2010, 2011 so znašali vsi stroški službenih potovanj v tujino 26.820.719 EUR za vsa ministrstva in organe v sestavi. Kakšni so bili stroški na tem segmentu v letu 2014 in v prvih osmih mesecih leta 2015? Kakšen je obseg službenih potovanj tistih, ki imajo še na razpolago službene avtomobile in višina dnevnic ter stroškov prenočevanja? Koliko je službenih avtomobilov za osebne namene in kakšni so stroški vzdrževanja? Kaj je z racionalizacijo na tem področju?
- Kakšno je stanje presežkov, finančnih naložb po ministrstvih, organih v sestavi, občinah javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, ki so imeli po zaključnih računih za leto 2013 dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah, kratkoročne finančne naložbe, dolgoročne kapitalske naložbe in celo dolgoročno dana posojila in depozite? Vse to naj bi znašalo cca 448 mio evrov. V letu 2014 to znaša 327.605.071 EUR. To povzroča tudi določeno strukturno neskladje znotraj enega dela proračunskih porabnikov.
- Kakšna je višina avtorskih pogodb in pogodb o delu 2013, 2014 in 2015? Znan je podatek, da so ministrstva, organi v sestavi, vlada za zunanje izvajalce odšteli v letu 2014 najmanj 133 mio evrov. To pa niso vse pogodbe. Ministrstvo za infrastrukturo je imelo pogodbe z zunanjimi izvajalci v višini 66 milijonov 620 tisoč evrov. Sledi zdravstveno – 20,7 mio evrov, kmetijsko 17 mio evrov; zunanje zadeve 6 mio evrov itd. Kdo o tem odloča? Koliko bi lahko to bilo novih delovnih mest?!
- Kakšno je stanje in pregled upravljanja in gospodarjenja s stvarnim premoženjem, ki ga je več kot 8 mrd EUR v državni lasti in cca 10 mrd v občinski lasti? Predlagamo, da se naredi pregled in objavi evidenca nepremičnega premoženja in kako se z njim gospodari. To je potrebno tudi zato, da ne bo prišlo do nepregledne razprodaje raznim lobijem in mrežam, ki imajo lahko na tem področju pripravljene druge aktivnosti.
- Kakšno je stanje v SDH glede upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem v 120 družbah, kjer je cca 100.000 zaposlenih in vrednost lastniških deležev znaša cca 11 mrd EUR? Kaj boste storili in na kakšen način, da bi povečali število zaposlenih v teh družbah? Znano je, da je bilo iz naslova lastniških deležev v teh družbah v poslovnem letu 2011 ustvarjeno samo 33,8 mio EUR dividend. Donosnost v letu 2013 je znašala cca 148 mio evrov dividend, od tega 106 mio evrov od državnih družb, kar je manj kot 0,9 % donosnost. Kakšna je donosnost v letu 2014 in prvi polovici leta 2015? Kdo je odgovoren za tako nizko stopnjo donosnosti? Kakšna je donosnost v letu 2015 in kaj se predvideva za leti 2016 in 2017? Koliko teh sredstev iz donosnosti je bilo nakazano v proračunu in za kaj so se porabila?
- Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o zaključnem računu proračuna RS za leto 2014 (23. 7. 2015) opozorilo na nezakonita nakazila ministrstva za finance Banki Slovenije (str. 52, 53), in sicer, da je bilo v letu 2014 unovčenih 428 mio evrov jamstev za Factor banko in Probanko in opozorilo, da se je to zgodilo brez pravne podlage. Gre za proračunska sredstva – davkoplačevalski denar in nesprejemljivo je takšno ravnanje, da se natančna vsota nezakonito uveljavljenih jamstev celo v revizijskem poročilu prikriva kot poslovna skrivnost oblasti. Kdo koga ščiti? Ker je bilo tako nezakonito nakazilo ministrstva Banki Slovenije za dve bankrotirani banki in s tem pokrite mreže in tajkunski krediti, po drugi strani pa bi ponovno varčevali na masi za plače in druge prejemke. S tem se nikakor na moremo strinjati.
- Kakšno je dejansko stanje in kakšna je metodologija za vrednotenje slabitev kreditov v bankah, ki so bile dokapitalizirane v višini 4,5 mrd evrov na račun vseh davkoplačevalcev, še danes ni poznano. Kdo koga ščiti in zakaj? So ocene, da bi bila lahko dokapitalizacija nižja, s tem pa manjše zadolževanje države in manjše obresti za plačevanje glavnice in obresti iz proračuna, ampak tudi, da je to bil usklajen diktat Ministrstva za finance in Banke Slovenije. Kdo je naročil metodologijo in plačal cca 21 mio evrov terjatev (250 svetovalcem), ki so se »sprehajali« iz banke do banke in pregledovali ter si delali kopije kreditnih map. Če je to omogočila Banka Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za finance ali vlado, in so še tam delujoči kadri, ki so to omogočili, kaj boste vzvezi s tem storili? Predlagamo in zahtevamo, da se objavi poročilo o stanju, ki ga pripravi Banka Slovenije in Ministrstvo za finance in spremenijo zakoni, tako, da se objavi seznam vseh odločevalcev v bankah o slabih kreditih, podpisniki pogodb in kdo so prejemniki kreditov. Kakšen je denarni tok kreditov, ki so bili podeljeni? Koliko teh denarnih tokov je končalo v državi, koliko pa je bilo odlivov v tujino, zlasti v davčne oaze? Če je v NLB, NKBM, Abanki, Factor banki, Probanki itd. skupaj za 4,8 mrd EUR slabih kreditov, ki so se prenašali v DUTB, zakaj se to ne analizira in objavi po nosilcih odločanja v bankah, družbah, fizičnih osebah – prejemnikov kreditov? Podatke o tem imajo banke, Banka Slovenije in prejemniki kreditov. Odgovornost v zvezi s tem je jasna in bi jo morali ugotoviti! To je tudi podlaga za dodatno obdavčitev, tako odločevalcev kot prejemnikov kreditov po seznamu FURS, ki so del teh sredstev preusmerjali po različnih poteh v tujino ali pa prejemali visoke provizije. Kdo se s tem ukvarja in zakaj se ne ukrepa?

Zaključek

Še naprej bi lahko izpostavljali določena področja, in pričakujemo, da bo Vlada RS takoj in kaj več postorila do konca leta 2015 ter dejansko posvojila geslo »vsak evro šteje« s svojim zgledom in dejanji v naslednjih letih. Tega do sedaj ni storila dovolj prepričljivo.

Sprašujemo, ali boste dali tem in drugim področjem prednost, tako da bi opredelili in navedli konkretne spremembe zakonov za doseganje navedenih ciljev na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna? S tem bi dvignili kredibilnost in zaupanje v Vlado RS in DZ RS, ker drugače izjave, nameni, lahko postanejo vedno bolj votli in brez odmeva. V takih okoliščinah in razmerah je nesprejemljivo nadaljnje zamrzovanje plač in ožemanje tistih, ki so najmanj odgovorni za nastalo stanje in krizne razmere v naši državi ter iskanje novih 165 mio EUR prihrankov v letu 2016.
Opozarjamo, da je možno na teh in drugih področjih kratkoročno in dolgoročno opredeliti in spremeniti določene predpise, zakone, uredbe, pravilnike, da bi posegli na navedena področja in zagotovili v proračunu tako na prihodkovni in odhodkovni strani potrebna sredstva v letih 2016 in 2017. S tem bi se izognili posegom v maso za plače in druge prejemke zaposlenih, kar se ponovno napoveduje oziroma zapoveduje. Takšen pristop, pri katerem smo pripravljeni sodelovati, bo dal tudi konkretne rezultate v smislu krepitve javnih financ, ter preprečil in omejil poizkuse in namere, da bi nadalje posegali po zniževanju števila zaposlenih in zniževanju plač javnim uslužbencem.

Namen in cilj navedenih področij je, da zahtevamo dodatno ukrepe za povečanje prilivov na prihodkovni in odhodkovni strani in dodatno varčevanje, vendar ne na masi za plače in druge prejemke. Stanje duha in ležernosti ravnanja s sredstvi kaže npr. poraba reprezentance za leto 2015, ki je v državni upravi že na polovici leta v celoti porabljena, kar kaže na poseben in svojski odnos do proračunskih sredstev. Vlado in ministrstva pozivamo, da v bitki za manjši primanjkljaj v tem in prihodnjem letu izvzamejo plače in druge prejemke, in smo odločno proti, da se nekateri protikrizni ukrepi spremenijo v stalne in sistemske. Zakaj se je vlada odpovedala npr. zakonu o obdavčitvi nepremičnin, višjim davkom na kapital, najvišjemu 50-odstotnemu davčnemu razredu pri dohodnini, ki velja za dohodke posameznikov nad zneskom petih povprečnih plač in ga je prejšnja vlada uvedla sredi leta 2012 kot enega od protikriznih ukrepov, višjim obdavčitvam odlivov v davčne oaze itd.?
Pričakujemo, da se boste do navedenih pobud in predlogov opredelili in sprejeli določene sklepe ter nas z njimi pisno seznanili.

V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljamo.

Drago Ščernjavič
Vodja pogajalske skupine SJS

V vednost:
 RS Ministrstvo za finance, dr. Dušan Mramor, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 RS Ministrstvo za javno upravo, mag. Boris Koprivnikar, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 Člani pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja