1. Skip to Menu
  2. Skip to Content
  3. Skip to Footer

Spoštovane članice in člani SMO, pripadniki SV, zaposleni v MO in civilne osebe zaposlene v SV,

 

kot ste že razbrali iz medijev smo se v Sindikatu ministrstva za obrambo SMO pridružili skupnemu stavkovnemu odboru sindikatov JS. Skupni stavkovni odbor v katerega je združeno več kot 20 sindikatov JS od Vlade RS zahteva :

 

• da se v okviru enotnega plačnega sistema izvede takojšnja in hkratna odprava preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest z dvigom plačnih razredov delovnih mest nad 26. plačnim razredom za 3-4 plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga je dne 29.11.2017 podala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in z dvigom plačnih razredov delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2 plačna razreda;
• Najkasneje s 3.1.2018 začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z 8% znižanjem vrednosti plačnih razredov po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012;
• Zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela iz predhodnih dveh točk;

 

Spoštovani člani, sodelavci nahajamo se v času, ko Vlada RS plače in pravice viša samo javno zanimivim poklicem (policistom, zdravnikom, gasilcem in direktorjem ter ravnateljem javnih zavodov) skratka tistim poklicnim skupinam, ki so izpeljali najostrejše sindikalne pritiske (proteste, napoved stavke, stavko ali pa je bil zgolj interes vlade). Za poklice v javnem sektorju za katere so se sindikati pogajali v okviru odprave anomalij, ki izhajajo iz dogovora z vlado iz leta 2016 pa je vlada namenila le drobtinice. Drobtinice, s katerimi se je vlada norčevala iz najnižje plačanih poklicev in ki jih je namenila za odpravo anomalij je s temi drobtinicami dodatno povzročila še večje in še globje anomalije. Vlada RS tako ni več pripravljena popraviti povzročenega v normalnem socialnem dialogu.

 

Napočil je čas,

 

da se kot posamezniki postavimo za svoje pravice in končno pokažemo iz kakšnega testa smo narejeni, zato vas 24. januarja ob 12.05 uri vabimo, da se v čim večjem številu pod organizacijo SMO, udeležite PROTESNIGA SHODA pred vladno palačo v Ljubljani, saj vlada prisluhne le tistim, ki ji dialog in zahteve ponujajo preko ulice ali s stavko.

Res je da nam je ustavno sodišče prepovedalo stavko nikakor pa nam ni prepovedalo udeležbo v civilu na mirnih protestnih shodih, ki smo jih v preteklosti že izvedli (demonstracije proti nižanju prispevne stopnje ) in si za udeležbo vzeli 1 dan letnega dopusta. Da gre pri protestnem shodu za legitimno pravico vsakega posameznika je temu pritrdila tudi ministrica za obrambo v prispevku z dne 05.01.2018, SVET NA KANALU A.

 

 

V sindikatu smo za vas v ta namen pripravili e- prijavo na PROTESTNI SHOD z namenom organizacije in zagotovitve brezplačnega avtobusnega prevoza v primeru višjega števila udeležencev do vladne palače v Ljubljani, ki se nahaja na dnu tega obvestila ! Lahko pa se oglasite pri svojem sindikalnem zaupniku SMO in mu potrdite vašo udeležbo.

 

V PROTESTNEM SHODU bomo tako zraven že omenjenih zahtev skupnega stavkovnega odbora sindikatov JS od vlade zahtevali za zaposlene v SV in MO :

 

- Odprava varčevalnega ukrepa po ZUJF-u – vrnitev 8% odvzetih plač;
- Odprava novonastalih anomalij: VOJ-PČ-Č, izenačitev VU z ostalimi vojaškimi osebami, uvedba novih civilnih delovnih mest v SV;
- izenačitev operaterjev ReCO z ostalimi PUO in njihov uvrstitev v PUO;
- Povečanje osnovne plače za 2 PR zaradi prepovedi do stavke in članstva v politični stranki;
- Uvedba dodatka za stalnost za vse zaposlene v obrambnem resorju;
- Plačilo 100% bolniške, nastale na poti na in iz dela;
- Plačilo prispevkov za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške, nastale zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni;
- Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;

 

 

Vašo NE udeležbo na protestnem shodu bomo razumeli kot da vam ni mar za vaše pravice !

 

 

Prijava na protestni shod 24.01.2018

Vaš ime in priimek
Invalid Input

Na avtobus bi vstopil
Invalid Input

Sem član SMO

Invalid Input

Vaš e-naslov(*)
Invalid Input

Spoštovani,vaši vnešeni podatki se bodo izključno uporabljali za organizacijo prevoza na mesto protestnega shoda in nazaj in za obveščanje o poteku mirnih protestov 24. januarja pred vladno palačo.
Invalid Input

 

 

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je dne 12.10.2017 na Vlado in medije naslovila odprto pismo, s katerim je opozorila na problematiko pogajanj, ki potekajo med Vlado in sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju. Vedno bolj jasno postaja, da bodo ta pogajanja zopet zašla v slepo ulico, v kolikor se Vladna stran ne bo začela zavedati odgovornosti, ki jo ima v okviru enotnega plačnega sistema do vseh skupin javnih uslužbencev in v kolikor na sistem vrednotenja delovnih mest ne bo pričela gledati celovito in z enakim metrom za vse javne uslužbence.

 

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo prepričani, da je edini pristop k odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju celovita in paketna obravnava odprave anomalij nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi. Le s takšnim pristopom se lahko v največji meri izognemo permanentnim napetostim in konfliktom ter učinku valeče se snežene kepe, čemur smo deloma priča že danes. Le celovit pristop in paketna obravnava omogoča transparentna pogajanja, ki bodo vključevala vse skupine javnih uslužbencev in omogočala ustrezno presojo učinkov, ki jih bodo imele dogovorjene rešitve. Le takšen pristop sledi načelom enotnega plačnega sistema; alternativa se kaže v nekoordiniranih zahtevah posameznih skupin javnih uslužbencev, kar bi utegnilo imeti nepredvidljive in potencialno nepopravljive posledice tako za javne uslužbence, kot tudi za enotni plačni sistem in za stabilnost sistema javnih storitev. Odgovornost za to, ali se bodo pogajanja odvijala v okviru enotnega plačnega sistema ali izven njega, je v največji meri na Vladi Republike Slovenije, prav tako je na njej odgovornost za to, da odpravi posledice separatnih dogovorov z nekaterimi poklicnimi skupinami. Izključno vlada je odgovorna tudi za ustrezno financiranje sistema javnih storitev in za dostopnost teh storitev: pogosto izraženo stališče predstavnikov vlade, da za višje plače ne bo predvidela dodatnega denarja in bo breme financiranja prevalila na delodajalce – proračunske uporabnike, se nam zdi nesprejemljivo in politično neodgovorno.

 

Glede na dejstvo, da še niso zaključena pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, da se v nasprotju z dogovorom iz decembra 2016 niso še niti začela pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, in glede na to, da nas v letu 2018 skladno z dogovorom čakajo še pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov, smo prepričani, da je potrebno odprte zadeve pričeti nemudoma reševati in doseči dogovor.

 

Zato zahtevamo:

 

1. Da se nemudoma pristopi k pogajanjem o odpravi anomalij v celoti, tako glede anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tudi na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, pri čemer mora odprava anomalij obsegati tudi delovna mesta v VII. tarifni skupini. Odprava anomalij mora upoštevati spremenjene uvrstitve delovnih mest od uveljavitve plačnega sistema, predvsem pa tudi dvig vrednotenja zdravniških delovnih mest. Pogajanja se morajo zaključiti najkasneje do 15.1.2018.

 

2. Da se najkasneje v mesecu decembru v zakonodajni postopek vloži predlog spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo usklajen s sindikati javnega sektorja in bo vseboval spremembo 3.a člena, omogočal prenos določenega števila napredovanj na novo delovno mesto tudi v primeru prehoda na delovno mesto v višjem tarifnem razredu oziroma za javne uslužbence, ki so iz nekrivdnih razlogov premeščeni v drugo tarifno skupino na nižje vrednotena delovna mesta in pri tem izgubijo vsa že dosežena napredovanja in so hkrati postavljeni na nižje vrednotena delovna mesta. Predlog spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju mora tudi preprečevati primere, ko ima posameznik zaradi prehoda na delovno mesto v višjem tarifnem razredu nižji plačni razred od že doseženega.

3. Da se predvidi konkretne mehanizme zagotavljanja dodatnega financiranja posameznih proračunskih uporabnikov glede na povečano maso za plače.

4. Da se nemudoma pričnejo in v roku dveh mesecev zaključijo pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo.

 

Poudarjamo, da naša pogajalska skupina vključuje sindikate večih sindikalnih central in s tem veliko večino sindikatov v javnem sektorju. Znotraj pogajalske skupine smo dosegli visoko stopnjo enotnosti, zato od Vlade pričakujemo, da bo naše zahteve vzela resno. V primeru, da ne bo v najkrajšem času konstruktivno pristopila k pogajanjih o zgoraj navedenih zahtevah, bomo v prihodnjih tednih odločali o napovedi stavkovnih aktivnosti.

 

 

Jakob Počivavšek
Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Ljubljana, 23.11.2017

Spoštovana,

brezpogojno zavračamo vaše neargumentirane očitke iz citiranega dopisa, ki bi naj bili odgovor na naša jasno zastavljena vprašanja. Ocenjujemo, da so vaše neresnične in zelo zavajajoče trditve zgolj dokaz vaše in vladne ignorance do pripadnikov SV .
Spomnili bi vas, da je ravno SMO (kar je razvidno iz zapisnikov pogajanja za KPDU) poskrbel, da se Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (v nadaljevanju: uredba) sprejme šele ko bo podpisan Aneks št. 3 h KPDU. Osnovni razlog te zahteve do VRS je bila bojazen, da se bo sprejetje uredbe izvedlo še preden bi se dogovorili glede odprave anomalij za pooblaščene uradne osebe (v nadaljevanju: PUO) in bi se tako anomalije pri PUO izven SV ugodneje rešile posledično pa bi tako bili pripadniki SV z uredbo ponovno izigrani.

Vaše navedbe v odgovoru:

 

»Po nam dostopnih informacijah na teh pogajanjih oziroma usklajevanjih, razen vašega splošnega predloga, da se formacijske dolžnosti v Slovenski vojski generalno dvignejo za določeno število plačnih razredov, niste izpostavili vprašanja oziroma zahteve glede odprave morebitnih anomalij pri formacijskih dolžnosti vojaških uslužbencev in jih ustrezno utemeljili.«

 

Naj poudarimo, da je takšno pojasnilo po svoje smešno in odraža dejansko voljo in interes tako predstavnikov MO kot GŠ v pogajanjih pri odpravi anomalij v SV. SMO je sindikat, ki enakopravno zastopa vse člane, zato je tudi zahteva o generalnem dvigu za določeno število plačnih razredov z namenom odprave anomalij povsem razumljiva in utemeljena. Še posebej, ker smo to zahtevo razumljivo utemeljili tako VRS kot tudi predstavnikom MO in GŠ, ki bi jim naša utemeljitev o ohranjanju karierne poti in hierarhije morala biti toliko bolj jasna.
Vaš poskus, da krivdo za uredbo prenesete na SMO in na sindikate obrambe je milo rečeno pritlehno dejanje.

 

Naj pri tem dodamo, da se kljub naši zahtevi do VRS, da se kot resorna ministrica vključite v pogajanje za KPDU, se niste pojavila na pogajanjih še manj pa skušala spremeniti očitno politično voljo VRS. Da je stvar še toliko bolj resna je MO v začetku pogajanj pri vladnem usklajevanju celo soglašal z nezadostno višino sredstev 5.1 mil €, ki jih je VRS od skupno 70 mil € namenila za odpravo anomalij pripadnikov SV.
V primeru sedaj veljavne uredbe smo tako vsi sindikati obrambe posredovali negativna mnenja, na katera se vlada ni niti ozrla. Ne glede na odgovor VRS na podano negativno mnenje s strani SMO bi vas radi spomnili, kar je razvidno iz zapisnikov pogajanj za KPDU, da smo ravno v SMO:

 

1. Postavili jasno vprašanje, zakaj po vašem VU niso v statusu PUO in zahtevali obrazložitev, ki je nismo dobili;
2. Opozorili, da bodo s takšno uredbo nastale nove anomalije v strukturi SV.

 

Nadalje ne moremo mimo dejstva, da je SMO s svojimi prizadevanji, ki jih vi označujete kot (ne)uspeh v času pogajanj, uspel za SV na ponujenih vladnih 5,1 mio € izpogajati še dodatnih 265.000 €, s katerimi smo vsaj deloma ublažili še večje anomalije, ki bi bile brez teh sredstev zagotovo povzročene.

 

V SMO menimo, da bi vi kot ministrica za obrambo za nastalo situacijo morala prevzeti politično odgovornost in krivdo, ne pa da z zavajajočimi in napačnimi trditvami svojo krivdo in odgovornost prenašate na SMO in sindikate obrambe.
Še toliko bolj bode v oči dejstvo, da ste se kot ministrica za obrambo, dne 18. 10. 2017 naslovili dopis na ministra na javno upravo g. Koprivnikarja v katerem ga zelo čutno seznanjate z neuspelim podpisom Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva. Poudarjate, da je nastala situacija krivična do poklicnih gasilcev in ga prosite za nadaljnje usmeritve, kako konstruktivno postopati v procesu dogovarjanja z Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije. V SMO občudujemo vašo zagretost, da se za poklicne gasilce uredi nastala situacija, vendar kot resorna ministrica v luči enakosti do vseh zaposlenih v MO in SV ne moremo mimo dejstva, da smo vam 15.10. 2017 posredovali dopis s konkretnim vprašanjem, kako in kdaj boste uredili novo nastale anomalije pri vojaških uslužbencih pa za ta bistvena vprašanja niste poprosili ministra za JU, g. Koprivnikarja in mu kot v primeru gasilcev celo predlagali način rešitve nastale situacije. Razumemo, da prihajamo v čas parlamentarnih volitev kjer je potrebno doseči predvolilno všečnost med volilci in da so gasilci močan volilni ustroj, nikakor pa ne moremo razumeti dejstva, da se kot ministrica nočete zavzeti tudi za preostale zaposlene znotraj resorja namreč tudi vojaki in zaposleni v MO imamo glasovno pravico.

 

Iz korektnosti in enakosti do socialnih partnerjev tako ne moremo mimo dejstva, da na naša jasno zastavljena vprašanja odgovarjate z izkrivljanjem resnice in prenašanjem lastne odgovornosti in morebitne politične nemoči na sindikate .
V odgovoru drugemu sindikatu, delujočem na področju obrambe, namreč hkrati priznavate, da formacijske dolžnosti vojaških uslužbencev in nazivi niso bili vključeni v pogajanja iz razloga ugotovljene primerljivosti poklicnih skupin pooblaščenih uradnih oseb in za konec vašega pojasnila zapišete še, da vojaški uslužbenci imajo na podlagi teh kriterijev primerljiva pooblastila kot vojaki, vendar jih praviloma ne izvajajo ali pa le izjemoma.

 

Slednje ugotovitve odražajo vaše sprenevedanje na naša jasno zastavljena vprašanja z dopisom 19/17 z dne 26. 10. 2017, ki je objavljen na spletnih straneh SMO in na katera z vaše strani nismo prejeli jasnih in konkretnih odgovorov. Krivdo za nastalo situacijo predvsem pa vzrok glede ne odprave anomalij pri formacijskih dolžnostih vojaških uslužbencev ste tako z odgovorom zapisanem v prejšnjem odstavku vendarle priznali.

 

Za konec poudarjamo, da je v pogajalskem procesu strokovnost utemeljitve na strani delodajalca, na strani sindikata pa zahteva po enaki obravnavi primerljivih poklicev v enotnem plačnem sistemu oz. zahteve po pravični uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov.

Od vas kot resorne ministrice v SMO zahtevamo, da na enaki način kot ste to storili za poklicne gasilce takoj pristopite k zahtevi, da se tudi za vojaške uslužbence odpravljajo anomalije iz naslova primerljivosti s POU.

Lep pozdrav.

Sindikat Ministrstva za obrambo je na ministrico za obrambo naslovil dopis »NOVONASTALE ANOMALIJE IN NEPRAVIČNOSTI ZA VOJAŠKE USLUŽBENCE« v katerem od ministrice pričakujemo pojasnila kot izhaja iz vsebine dopisa. Poudarjamo, da smo bili v zadnjem času deležni veliko klicev v katerih zaposleni izražajo nezadovoljstvo glede odprave anomalij.
Naj ob tem poudarimo, da smo vas o tem obširno že obveščali pod naslovom: Ministrstvo in vlada vnovič izigrali zaposlene v SV in MO

 

 

Dopis ministrici »NOVONASTALE ANOMALIJE IN NEPRAVIČNOSTI ZA VOJAŠKE USLUŽBENCE« objavljamo v nadaljevanju : 

 

 

Spoštovana,

 

Z negativnimi mnenji iz Zveze tega dokumenta, ki so bili posredovani na Vlado RS in vam v vednost, ko resorni ministrici smo jasno nakazali na anomalije in nepravilnosti, ki bodo nastale s sprejemom predlaganih sprememb s strani VRS.
Uvodoma moramo opozoriti na dejstvo, da ZObr in ZSSlov izenačujejo vojaške uslužbence z vojaškimi osebami po osnovi zaposlitve in potem še po razvrščanju v formacijske dolžnosti in nazive s primerljivi oz. enakimi čini v vojaški hierarhiji. Poudarjamo, da je dosedaj veljavna Uredba tudi pri uvrščanju enakovrednih dolžnosti in nazivov uvrščala v enak plačni razred. Sprejete spremembe Uredbe, ki niso spoštovale zahtev SMO, so naredile razliko v plači brez razumne in legitimne razlage. Zato vam, kot resorni ministrici ki je zagovarjala in potrdila vladni predlog postavljamo naslednja vprašanja:

 

1. Zakaj so vojaški uslužbenci izpadli iz odprave anomalij;
2. Zakaj je kršena zakonodaja pri uvrstitvah, saj ni spoštovano zakonsko načelo enakosti z vojaškimi osebami;
3. Ali menite, da so vojaški uslužbenci pooblaščene uradne osebe;
4. Kako in kdaj boste uredila novonastale anomalije saj je pri nekaterih vojaških uslužbenci narejena razlika do enakovredne vojaške dolžnosti 2 PR, ponekod po 1 PR in ponekod razlike ni. Edino pravilno bi bilo, da razlike ni nikjer oz. da so na vseh nivojih zaposlitve oz. v vseh tarifnih skupinah vojaški uslužbenci izenačeni s plačnim razredom ostalih vojaških oseb.

 

Ker so vprašanja povezana tudi z eno od stavkovnih zahtev stavkovnega odbora državne uprave, vaše odgovore zahtevamo najpozneje do 17. 10. 2017.

Lep pozdrav.

VODSTVO SMO

Spoštovani !

V sindikatu ministrstva za obrambo SMO smo v letu 2016 skupaj z obrambnimi sindikati (KS90 v katero so združeni SVOZ in SPMO) izpogajali in podpisali dogovor v katerem se je vlada RS zavezala, da na delovnih mestih kjer bodo ugotovljene anomalije in so ta delovna mesta uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 7. 2017, tista delovna mesta, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom pa pridobijo pravico do višje plače s 1. oktobrom 2017.

 

Z današnjim dnem veljavna, Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, ta prinaša na formacijskih dolžnostih,

• vojak II, vojak I, poddesetnik desetnik in naddesetnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za dva plačna razreda;
• vodnik, višji vodnik, štabni vodnik in višji štabni vodnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za en plačni razred;
• poročnik, nadporočnik in stotnik ter primerljivi mornariški častniki v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za en plačni razred

 

Veliko napora smo v SMO vložili tudi v pogajanjih za J plačno skupino pri odpravi anomalij (civilne osebe zaposlene v SV in MO ) vendar smo na določenih delovnih mestih, ki smo jih želeli ugodneje rešiti bili preglasovani od ostalih sindikatov JS. Ob tem ne smemo pozabiti, še na bridko dejstvo, da smo omenjeni trije sindikati podali negativno mnenje na predlog objavljene uredbe, saj smo zahtevali:

 

1. Premik vseh vojaških dolžnosti za 3 plačne razrede;
2. Sprememba 5. člena Uredbe in sicer:
- Vsem pripadnikom SV se položajni dodatek odredi skladno s splošnimi predpisi;
3. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Vsem pripadnikom SV se zaradi prepovedi pravice do stavke in političnega delovanja plača poveča za 2 plačna razreda;
4. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Zaradi specifike dela civilnih oseb: delo v posebnih pogojih (terensko delo, delo v tujini, protokoli, usposabljanje vojakov, vzdrževanje sredstev visoke vrednosti, posebni pogoji dela v skladiščih in kuhinjah) se uvedejo nova delovna mesta:
- uvedba novih DM: kuhar v vojaški kuhinji, mehanik za oborožitvene sisteme, mehanik za neoborožitvene sisteme, mehanik za bojna vozila, mehanik za nebojna vozila, skladiščnik v vojaškem skladišču v IV in v TS z uvrstitvami za IV TS v 17 PR in v V TS v 19 PR.

 

Dodatno pa so nas v pogajanjih za izboljšanje stanja tako vojakov kot zaposlenih v MO, ovirala neizpodbitna dejstva in sicer so nam predstavniki vlade RS dne 24. 4. 2017 predstavili izhodišča, ki jih je potrdila vlada RS za odpravo anomalij v plačnem sistemu. Zagotovljeno nam je bilo, da so takšna izhodišča, po posameznih resorjih, zagovarjali resorji na kar so le-ta na VRS potrjena. Tako so na obrambnem resorju pristali v razrez 70 milijonov, kjer je bilo za obrambni del za odpravo anomalij namenjenih le nekaj več kot 5 mil € in so to zgolj drobtinice. Pomembno je ob tem dodati, da se z veljavno uredbo še dodatno poglabljajo anomalije in se pri tem vneto ruši karierni sistem v SV.

Kaj prinaša uredba za zaposlene v SV primer :

Na formacijski dolžnosti VOJAK s V. stopnjo izobrazbe je bil le ta po stari uredbi uvrščen v začetni 21 plačni razred po novi veljavni uredbi je ta uvrščen sedaj v začetni 23 plačni . Se pravi, da se mu je plačni razred za formacijska dolžnost VOJAK dvignil za 2 plačna razreda k temu pa se nato prištejejo še napredovanja.

Temu obvestilu so priložene  :

Uredbo o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski
Aneks št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor – KPJS in
Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo – tarifni del,

v katerih so delovna mesta civilnih oseb zaposlenih v SV in MO in pri katerih je bila ugotovljena anomalija. (glej dno obvestila)

 

Pripadniki Slovenske vojske na formacijskih dolžnostih, ki so uvrščene do vključno 26. plačnega razreda pred spremembo uvrstitve v skladu s to uredbo, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017. Pripadniki na formacijskih dolžnostih, ki so uvrščene nad 26. plačnim razredom pred spremembo uvrstitve v skladu s to uredbo, pa pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. oktobrom 2017. Prav tako tudi civilne osebe zaposlene v SV in MO pri katerih je bila ugotovljena anomalija pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017.
Izplačilo za ugotovljene anomalije do 26 plačnega razreda bi moralo biti izvedeno pri septembrski plači to je 5 oktobra skupaj s poračunom od dne 1. 7. 2017 .

 

Ker vlada ni hotela slediti našim zahtevam in zna prisluhniti zgolj zahtevam, ki so podane kot stavkovne zahteve (sindikati policistov in zdravnikov ) smo bili tako z dnem 26.06.2017 prisiljeni se preoblikovati v SKUPNI STAVKOVNI ODBOR in dne 17.07. 2017 predsedniku vlade RS, dr. Miro Cerarju in ministru za JU, Borisu Koprivnikarju posredovati SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE.
V sindikatih združeni v stavkovni odbor menimo, da je prišel čas ko bo potrebno za svoje pravice stopiti na ulico in vladi jasno povedati, da je bilo dovolj varčevanja na naših plečih in da si za dostojno delo zaslužimo dostojno plačo.

O poteku dogajanj in dnevu zaostrenih sindikalnih aktivnostih za pravice zaposlenih tako v SV kot v MO vas bomo obveščali.

 

Pomembno !

 

 

Sindikat ministrstva za obrambo reprezentativen sindikat na področju obrambe ni  soglašal ne z Uredbo o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski ni podpisal
Aneksa št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor – KPJS in tudi ni podpisal Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo – tarifni del ker MO in vlada niso želeli prisluhniti našim zahtevam in bomo tako bomo poskušali preko sodnih poti zagotoviti pravico za tiste, ki se jim ta pravica odreka in so bile tako ponovno povzročene nove anomalije !

Vlada je šele po več kot mesecu dni odgovorila na stavkovne zahteve, skupnega stavkovnega odbora. Odgovor v celoti objavljamo.

 

Skupni stavkovni odbor je dne 17. julija 2017 na predsednika Vlade Republike Slovenije in na ministra za javno upravo naslovil stavkovne zahteve, ki vsebujejo tako zahtevo po zvišanju plač vsem javnim uslužbencem kot tudi zahtevo za sklenitev normativnega dela Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: KPDU) z nekaterimi konkretnimi zahtevami. V zvezi z navedenimi stavkovnimi zahtevami je skupni stavkovni odbor 18. avgusta 2017 posredoval še urgenco in hkrati tudi dopolnitev stavkovnih zahtev, ki se sedaj glasijo, kot sledi:

 

1. Dvig osnovnih plač za štiri plačne razrede vsem zaposlenim;
2. Odprava obstoječih in novonastalih anomalij v plačnem sistemu;
3. Spregled izobrazbe na delovnih mestih oziroma nazivih s primerljivimi poklici, ki to že imajo tako urejeno ali se ureja;
4. Sklenitev normativnega dela KPDU najpozneje do 31. 10. 2017 s poudarkom na naslednjih vsebinah:
– Uvrstitev in vrednotenje prepovedi in omejitev iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del prejšnjega plačnega sistema;
– Zmanjševanje delovne obveznosti za 20 % za delavce nad 50. letom starosti;
– Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;
– Ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo;
– Ureditev meril in kriterijev za vključevanje v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ODPZ);
– Plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni;
– 100% plačilo bolniške zaradi poškodbe, nastale na poti v službo oziroma domov iz službe;
– Plačilo sindikalnega dela;
– Ureditev dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– Dodatni dnevi dopusta za primere, ki niso določeni v veljavnih predpisih;
– Obračun potnih stroškov za prihod in odhod z dela z določitvijo varne poti.

5. Na podlagi dogovorjenih rešitev v KPDU se enakovredne rešitve prenesejo v Kolektivno pogodbo za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: KPJS) in ostale primerljive panožne pogodbe.

 

Odgovor Vlade Republike Slovenije:

Uvodoma Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v zvezi s posredovanimi stavkovnimi zahtevami izraža začudenje nad nenavadnim oziroma neobičajnim načinom in vsebino posredovanih zahtev, posebej, ker so poimenovane kot »stavkovne«. Vlada namreč ugotavlja, da so stavkovne zahteve običajno posledica kršitve pravic ali neuresničenih zavez vlade, zaradi katerih bi sindikati napovedali stavko. V konkretnem primeru niso navedene nobene kršitve pravic, prav tako ni bila napovedana stavka. Stavkovne zahteve tudi niso bile posredovane zaradi tega, ker so reprezentativni sindikati poskušali določene zahteve rešiti in urediti v okviru dosedanjih pogajanj, pa niso bili uspešni. Vlada ugotavlja, da gre večinoma za interesne zahteve, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da so nekatere posredovane prvič in se je vlada z njimi šele seznanila. Posredovani predlog tudi ne vsebuje predlogov ureditev posameznih zadev, zato se vlada do njih ne more konkretno opredeliti.

 

Zahteve v zvezi s plačnim sistemom

 

Vlada ugotavlja, da so bile prve zahteve posredovane v času, ko so pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu in za sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev intenzivno potekala. Prav tako vlada ugotavlja, da:
– skupni stavkovni odbor zahteva odgovor na posredovane stavkovne zahteve v času, ko še potekajo aktivnosti v zvezi s pripravo, registracijo in objavo sklenjenih in podpisanih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj za odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja, in
– posredovana urgenca vključuje spremenjene oziroma dopolnjene zahteve, zaradi česar sta naziv dokumenta »urgenca« in grožnja z organizacijo in izvedbo najostrejših oblik sindikalnega boja, ob že navedenem, še dodatno neutemeljeni (med posredovanjem zadnjih, dopolnjenih zahtev in datumom pričakovanega odgovora je namreč le sedem dni, če odštejemo soboto in nedeljo, le pet dni).

Upoštevaje navedeno je vlada ocenila, da del zahtev, ki se nanaša na plače, ne potrebuje posebnega odgovora, saj so bila pogajanja za spremembe uvrstitev določenih delovnih mest do vključno 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb uspešno zaključena ter podpisani aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (med podpisniki so tudi nekateri izmed sindikatov, ki so vključeni v skupni stavkovni odbor). Nadaljevanje pogajanj pa je predvideno v septembru in po mnenju vlade je zahteve glede vrednotenja dela treba reševati v okviru pogajalskega procesa.

Na podlagi posredovanih stavkovnih zahtev vlada ugotavlja, da sindikati, združeni v stavkovni odbor, zahtevajo dvig plač vsem zaposlenim za štiri plačne razrede ob dejstvu, da so bili pravkar podpisani aneksi, s katerimi se plače določenim javnim uslužbencem povišujejo za en do dva plačna razreda. Glede na to, da se stavkovne zahteve nanašajo na zaposlene le v določenih ministrstvih in organih v sestavi, vlada opozarja, da ta zahteva ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem pa ne z načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Vlada namreč ugotavlja, da so predvsem uradniška delovna mesta po ministrstvih primerljiva, zato upoštevaje načelo enakosti ni sprejemljivo, da bi ta delovna mesta vrednotili glede na ministrstvo in ne glede na vsebino in zahtevnost nalog. Zahteva za dvig plač za štiri plačne razrede bi pomenila linearen dvig ob ohranitvi obstoječih razmerij, zato po mnenju vlade prav tako ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Prav tako pa zahteva ni skladna z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), ki so ga sklenili vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja in ki zahteva spremembe v vrednotenju delovnih mest in nazivov na način, da se odpravijo ugotovljene anomalije.

Skladno z ureditvijo sistema plač v javnem sektorju so bili v prevedeno plačo ob prehodu v nov plačni sistem s 1. 8. 2008 vključeni dodatki, kar izhaja tudi iz 49.b člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS). Za zaposlene v državni upravi so bili dodatki določeni tudi v Uredbi o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02 60/02 – odl. US, 61/02 in 105/02 – odl. US), pri čemer je navedena uredba med drugimi določala različne dodatke. Dodatki, vključeni v prevedeno plačo pri posameznem delovnem mestu, so razvidni iz Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08), in sicer iz:
– Priloge 1: Prevedba uradniških delovnih mest in nazivov plačnih podskupin C2, C3, C5, C6 in C7, ter
– Priloge 2: Prevedba delovnih mest plačnih podskupin J1, J2 in J3.

Glede na to, da sedaj potekajo aktivnosti za realizacijo sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj, vlada meni, da je navedena stavkovna zahteva, kot tudi stavkovna zahteva glede odprave obstoječih in novonastalih anomalij, neutemeljena.

 

Zahteva za sklenitev normativnega dela KPDU in ostale zahteve

 

Glede ostalih zahtev pa želi vlada opozoriti, da so določene med njimi nejasne oziroma nedefinirane (kot na primer zahteva glede spregleda izobrazbe, glede dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja in glede prenosa določenih rešitev v KPJS in v druge primerljive panožne kolektivne pogodbe).

Prav tako pa želi vlada opozoriti, da se stavkovne zahteve nanašajo na sklenitev normativnega dela KPDU, kar bi bilo možno šteti kot dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe. Vlada sicer meni, da problematike ni možno reševati na predlagani način in sklepati normativni del kolektivne pogodbe le za določene javne uslužbence, ampak je treba urejati pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za vse javne uslužbence v državnih organih in občinah enotno in enako, kjer je to glede na posebnosti dela možno. Ne glede na navedeno pa vlada opozarja tudi na 4. člen KPDU, ki določa postopek in roke za posredovanje predloga za dopolnitev kolektivne pogodbe ter roke za odgovor na posredovani predlog, ki so bistveno daljši, kot jih v svojih zahtevah postavlja skupni stavkovni odbor.

Zahteve za sklenitev normativnega dela KPDU v predlagani vsebini in v časovnem obdobju, ki je navedeno, ni možno realizirati, in sicer iz več razlogov.

Čas, ki ga je skupni stavkovni odbor določil za sklenitev kolektivne pogodbe, je neustrezen in prekratek, saj je treba upoštevati, da se bodo nadaljevala pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu, prav tako pa se bo treba pričeti dogovarjati o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela ter o drugih ukrepih za leto 2018 in 2019. Upoštevati je treba tudi, da je tudi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v zvezi s sistemom javnih uslužbencev in sistemom plač v javnem sektorju ter v zvezi z urejanjem pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državni upravi, treba zagotoviti pravico do počitkov in do koriščenja letnega dopusta.

Prav tako je treba upoštevati, da so plače v javnem sektorju določene z ZSPJS, s podzakonskimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami, pri čemer so višine dodatkov določene v KPJS. Upoštevaje navedeno torej ni možno določenih dodatkov ali drugih plačil urejati v normativnem delu KPDU. To velja tudi za zahtevo glede dodatnega plačila dela preko polnega delovnega časa, pri čemer pa je treba upoštevati tudi, da se skladno z zakonom delo preko polnega delovnega časa odreja v nujnih oziroma izjemnih primerih. Zahtevo po štirikratnem plačilu nadur bi bilo treba dodatno obrazložiti in utemeljiti, predvsem pa bi bilo treba definirati tovrstne primere in jih urediti v področnem zakonu, če taki primeri obstajajo.

Glede zahteve po zmanjševanju delovne obveznosti za zaposlene nad 50 let starosti vlada ugotavlja, da je splošna in ne vsebuje strokovnih ali drugih argumentov in ne nalog, katerih opravljanje bi terjalo zmanjšano delovno obveznost. Nenazadnje vlada ugotavlja, da je za zaposlene v državni upravi v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97,
87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU) določen dodatno dopust v trajanju pet dni za tiste javne uslužbence, ki v koledarskem letu dopolnijo 50 let starosti, Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) pa na primer določa, da dodatni dopust v trajanju najmanj tri dni pripada starejšemu delavcu, to je delavcu, ki je starejši od 55 let. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji psihofizičnih sposobnosti. Prav tako pa ZDR-1 določa nekatere omejitve v zvezi z delom, ki se nanašajo na starejše delavce.

Glede ureditve meril in kriterijev za vključevanje v ODPZ pa vlada pojasnjuje, da je to problematiko že obravnavala in v zvezi s tem naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pospeši aktivnosti za realizacijo zavez iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) glede dela posebne komisije in priprave meril in kriterijev za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v ODPZ.

Ne glede na navedeno vlada opozarja, da so pravne podlage za vključevanje v ODPZ predvsem za določene kategorije javnih uslužbencev v državni upravi vključene v področnih zakonih. Ti zakoni praviloma določajo, da se v ODPZ vključijo delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni več možno opravljati oziroma na katerih gre za delo, ki je zdravju škodljivo.

Glede zahteve, ki se nanaša na ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo, je treba upoštevati, da je v četrtem odstavku 200. člena ZPIZ-2 določeno, da se stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.

S 1. 1. 2014 je bila uvedena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 9,25 % osnove za poklicno zavarovanje. Z zadnjimi spremembami pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja pa je bila za prehodno obdobje dveh let (od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018) določena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 8,00 % od osnove za poklicno zavarovanje. Izračuni, ki jih je pripravil upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, namreč kažejo, da ima velika večina zavarovancev poklicnega zavarovanja na svojih osebnih računih poklicnega zavarovanja več sredstev, kot jih potrebuje za uveljavitev poklicne pokojnine. Z novim pokojninskim načrtom so bile določene višje pravice iz naslova poklicnega zavarovanja, saj se je zvišala najnižja višina poklicne pokojnine, ki mora sedaj biti vsaj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, kar je tudi v skladu z namenom tega zavarovanja. Po izteku prehodnega obdobja pa bo ponovno proučena primernost prispevne stopnje poklicnega zavarovanja in se glede na ugotovitve znižala ali zvišala.

V drugem odstavku 202. člena ZPIZ-2 je določena enotna dodana doba za vse zavarovance poklicnega zavarovanja. Dodana doba ostaja nespremenjena že od vzpostavitve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in
9/17 – odl. US) leta 2001. Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje.

Glede na navedeno v zvezi z enotno dodano dobo za vse zavarovance poklicnega zavarovanja je torej zahteva skupnega stavkovnega odbora po ureditvi prispevne stopnje poklicnega zavarovanja za vsako dodano dobo nerazumljiva, saj je z ZPIZ-2 določena le ena dodana doba. Različne prispevne stopnje poklicnega zavarovanja bi bilo možno določiti le ob različnih pravicah, kar pa je sistemski poseg in terja spremembo zakona in usklajevanje med socialnimi partnerji. Vse spremembe zakona do sedaj so bile namreč sprejete v soglasju med vsemi socialnimi partnerji, tudi delodajalci in sindikati.

V zvezi s tem vlada tudi pojasnjuje, da v okviru Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poteka razprava glede spremembe pokojninskega načrta v smeri diferenciacije prispevnih stopenj po posameznih skupinah delovnih mest. Po protestih sindikatov v začetku letošnjega leta so bili namreč pripravljeni izračuni upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so pokazali manjši primanjkljaj sredstev za zavarovance, vključene le v poklicno zavarovanje in so v 4. ali 5. skupini delovnih mest poklicnega zavarovanja (najtežja delovna mesta).

Sistemske spremembe poklicnega zavarovanja terjajo soglasje socialnih partnerjev. Pri tem je treba opozoriti, da delodajalec ni samo Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada, ampak je treba upoštevati tudi delodajalce iz zasebnega sektorja.

Za spremembo prispevne stopnje poklicnega zavarovanja je tako treba sprejeti spremembe Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki jih pripravi upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Postopek sprejema pokojninskega načrta je določen v 208. členu ZPIZ-2:
– pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo,
– pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.

V zvezi z zahtevo glede plačevanja prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni pa vlada pojasnjuje, da je plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje za čas daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni v ZPIZ-2 urejeno v enajstem odstavku 200. člena, ki določa:

»Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem zavarovanju, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za starševsko varstvo, razen v času prejemanja nadomestila po tem zakonu zaradi dela s krajšim delovnim časom ali zaradi dela na drugem ustreznem delovnem mestu. S posebnim zakonom se lahko določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.«.

Iz navedene določbe ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje v času daljše bolniške odsotnosti zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni miruje, saj zaposleni v času bolniške odsotnosti ni izpostavljen škodljivim vplivom delovnega mesta. Ob tem pa je določeno tudi, da se lahko s posebnim zakonom določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.

V zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem je treba upoštevati, da vsi javni uslužbenci prejemajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: KPND). Višina premij je običajno dogovorjena med vlado in sindikati. Določitev dodatnih plačil samo za določene javne uslužbence po mnenju vlade ni sprejemljiva.

Glede plačila sindikalnega dela pa vlada opozarja, da KPND v 18. členu določa možno število ur za sindikalne aktivnosti in s tem posledično tudi plačilo sindikalnega dela. Prav tako pa določa, da se med sindikatom in predstojnikom sklene pogodba o pogojih dela sindikata.

Snežana Džidić
namestnica generalne sekretarke

Dne 18. 08. 2017 je skupni stavkovni odbor posredoval na predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar in ministra za JU, Boris Koprivnikar URGENCO po odgovoru na podane SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE

 

Dne 17. 07. 2017 smo vladi RS sindikati združeni v skupni stavkovni odbor na podlagi odločitve SKUPNEGA STAVKOVNEGA ODBORA posredovali kot izhaja:

SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE
ZA ZAPOSLENE V MINISTRVU ZA OBRAMBO, FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE, PRAVOSODNEM MINISTRSTVU, UPRAVI ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RATSLIN TER VETERINARSKI UPRAVI

1. Dvig osnovnih plač za 4 PR vsem zaposlenim;

2. Odprava obstoječih in novonastalih anomalij v plačnem sistemu

3. Spregled izobrazbe na delovnih mestih oz. nazivih s primerljivim poklici, ki to že imajo tako urejeno ali se ureja;

4. Sklenitev normativnega dela KPDU najpozneje do 31. 10. 2017 s poudarkom na naslednje vsebine:

- Uvrstitev in vrednotenje prepovedi in omejitev iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del plačnega sistema;
- Zmanjševanje delovne obveznosti za 20% za delavce nad 50 letom starosti;
- Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;
- Ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo;
- Ureditev meril in kriterijev za vključevanje v ODPZ;
- Plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni;
- 100% plačilo bolniške zaradi poškodbe nastale na poti v službo oz. domov iz službe;
- Plačilo sindikalnega dela
- Ureditev dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja;
- Dodatni dnevi dopusta za primere, ki niso določeni v veljavnih predpisih
- Obračun potnih stroškov za prihod in odhod z dela z določitvijo varne poti

5. Na podlagi dogovorjenih rešitev v KPDU se enakovredne rešitve prenesejo v KPJS in ostale primerljive panožne pogodbe.

Oziraje se na to, da v mesecu dni od prejetja stavkovnih zahtev niso našli čas za odgovor jih zadnjič pozivamo, da se do 25. 08. 2017, opredelijo do podanih stavkovnih zahtev.
V primeru  molka vlade RS  bomo sindikati v skupnem stavkovenm odboru razumeli, da se noče vlada  pogajati o naših zahtevah zato bomo pričeli z organizacijo in izvedbo najostrejših oblik sindikalnega boja.

Dušan Pečnik
Vodja skupnega stavkovnega odbora

Dne 27.07.2017 so trije sindikati delujoči na obrambnem področju (SMO, SVOZ in SPMO) podali vladi RS skupno NEGATIVNO MNENJE na predlagano uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v plačne razredepovezava do negativnega mnenja.

Kot smo v negativnem mnenju zapisali sindikati zahtevamo in vztrajamo na:

 

1. Premik vseh vojaških dolžnosti za 3 plačne razrede;
2. Sprememba 5. člena Uredbe in sicer:
- Vsem pripadnikom SV se položajni dodatek odredi skladno s splošnimi predpisi;
3. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Vsem pripadnikom SV se zaradi prepovedi pravice do stavke in političnega delovanja plača poveča za 2 plačna razreda;
4. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Zaradi specifike dela civilnih oseb: delo v posebnih pogojih (terensko delo, delo v tujini, protokoli, usposabljanje vojakov, vzdrževanje sredstev visoke vrednosti, posebni pogoji dela v skladiščih in kuhinjah) se uvedejo nova delovna mesta:
- uvedba novih DM: kuhar v vojaški kuhinji, mehanik za oborožitvene sisteme, mehanik za neoborožitvene sisteme, mehanik za bojna vozila, mehanik za nebojna vozila, skladiščnik v vojaškem skladišču v IV in v TS z uvrstitvami za IV TS v 17 PR in v V TS v 19 PR.

V nadaljevanju objavljamo predlog uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v SV v plačne razrede, kjer je vlada le delno prisluhnila zahtevam sindikatov pri odpravi anomalij v SV in sicer tako, da se osnovni plačni razred poviša za:

 

• vojak II, vojak I, poddesetnik desetnik in naddesetnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) za dva plačna razreda;
• vodnik, višji vodnik, štabni vodnik in višji štabni vodnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) za en plačni razred;
• poročnik, nadporočnik in stotnik ter primerljivi mornariški častniki v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) za en plačni razred.

 

Sindikat Ministrstva za obrambo SMO je dne 23.07.2017 na MIROSLAVA CERARJA, predsednika VRS, G. BORISA KOPRIVNIKARJA, ministra za JU in vodjo pogajalske skupine VRS in ANDREJO KATIČ, ministrico za obrambo, posredoval NEGATIVNO MNENJE NA UREDBO vezano za odpravo ANOMALIJ v SV, ki je objavljeno v nadaljevanju:

 

Spoštovani!
Na podlagi sklepa predsedstva SMO z dne 23. 7. 2017 vam sporočamo, da na predlagane anekse KPDU in KPJS v povezavi s spremembami v citirani Uredbi podajamo:

 

 

 

NEGATIVNO MNENJE.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Pri usklajevanju aneksa KPDU smo večkrat opozorili na nesprejemljive rešitve v predlagani Uredbi. Opozarjamo vas, da smo vam dne 09. 5. 2017 posredovali Negativno mnenje na takratni predlog omenjene Uredbe, ki pa se  do danes ni bistveno spremenila. Ponovno vam prilagamo zahteve, ki jih niste spoštovali in zaradi česar je podano negativno mnenje. Naj vas spomnimo, da je v času vašega mandata vrste SV zapustilo več kot 500 vojakov in z takšno Uredbo kot jo predlagate boste zagotovo povzročili še več odhodov pripadnikov iz vrst SV. V sindikatu smo prepričani, da je vaš način s predlagano uredbo povzročiti dodatne in še večje anomalije in s tem dosegel jasno željo po uničevanju SV.

 

Prav tako ne moremo mimo neizpodbitnega dejstva, da je Vlada Republike Slovenije na 119. redni seji dne 26. 1. 2017 pod točko 3B sprejela sklep o načinu odprave anomalij in nam gradivo posredovala, v kateri  zadnjo prilogo k izhodiščem (excel tabela, ki je bila s sklepom Vlade RS št. 02402-1/2017/9 z dne 1.2.2017 nadomeščena z novo prilogo) in  v kateri je jasno zapisano naslednje:

»V pogajalskem procesu z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se morajo pri odpravljanju anomalij glede uvrščanja pooblaščenih uradnih oseb v plačne razrede, poleg primerljivosti delovnih mest znotraj pooblaščenih uradnih oseb, na katerih temelji tabela, upoštevati tudi notranja razmerja v okviru plačnih podskupin, v katere se uvrščajo pooblaščene uradne osebe, in karierni sistem.«

Opozoriti vas moramo, da tega zapisanega v predlogu Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede niste v CELOTI spoštovali in ste tako postali vlada, ki ne spoštuje svojih lastnih zapisanih sklepov.

 

Zahteve, ki jih niste spoštovali:

 

1. Premik vseh vojaških dolžnosti za 3 plačne razrede, v kar so vključeni tudi vojaški uslužbenci;
2. V 3. odstavku 4. člena se za besedo »snovmi« doda besedilo, ki se glasi »ter vojaški policisti, kriminalisti in letališko osebje«.
3. Sprememba 5. člena Uredbe in sicer:
- Vsem pripadnikom SV se položajni dodatek odredi skladno s splošnimi predpisi;
4. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Vsem pripadnikom SV se zaradi prepovedi pravice do stavke in političnega delovanja plača poveča za 2 plačna razreda;
5. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Zaradi specifike dela civilnih oseb: delo v posebnih pogojih (terensko delo, delo v tujini, protokoli, usposabljanje vojakov, vzdrževanje sredstev visoke vrednosti, posebni pogoji dela v skladiščih in kuhinjah) se uvedejo nova delovna mesta:
- uvedba novih DM: kuhar v vojaški kuhinji, mehanik za oborožitvene sisteme, mehanik za neoborožitvene sisteme, mehanik za bojna vozila, mehanik za nebojna vozila, skladiščnik v vojaškem skladišču v IV in v TS z uvrstitvami za IV TS v 17 PR in v V TS v 19 PR.

 

Ker naše zahteve niso spoštovane se bomo v vojaški strukturi srečali z novimi anomalijami.

ZADEVA: MNENJE NA ODPRAVE ANOMALIJ V SV
ZVEZA: Vladna izhodišča z 21. 4. 2017, prejeta 25. 4. 2017 vezano za spremembe v
Uredbi o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v nazive in plačne razrede v SV

 

Spoštovani!

 

Na podlagi sklepa predsedstva SMO z dne 09. 5. 2017 vam sporočamo, da na predlagana izhodišča v povezavi s spremembami v citirani Uredbi podajamo:

NEGATIVNO MNENJE.

 

OBRAZLOŽITEV:

V izhodiščih iz februarja 2017 ste s sklepom VRS jasno zapisali, da se na podlagi sprememb v ODMN VOJAK I v 21 PR s premikom v višji PR morajo ohraniti vsa sedanja razmerja zaradi vzdrževanja vojaške strukture in linije vodenja ter poveljevanja. Ugotavljamo, da ste svoj sklep izničili s predlogom oz. izhodišči iz zveze saj ste predlagali nasprotje lastnih izhodišč. Z vašim sklepom bi tako prišlo do situacije, da bi bilo nominalno zahtevnejše delovno mesto vrednoteno enako ali nižje kot manj zahtevno delovno mesto. Pri tem vas moramo tudi spomniti, da so vladna izhodišča v nasprotju z že medresorsko usklajenim predlogom uredbe, ki jo je MO deloma tudi uskladil s sindikati obrambe in predlog spremembe uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v nazive in plačne razrede v SV, ravno vi kot predsednik VRS niste hoteli uvrstiti na dnevni red seje vlade, z argumentom, da se bo to urejalo na centralnih pogajanjih. Z vso resnostjo vas opozarjamo, da so takšna izhodišča za odpravo anomalij v SV, ki jih je povzročila ravno vaša vlada, milo rečeno konec SV. Ne glede na zapisano, pa v SMO zahtevamo naslednje spremembe:

 

1. Premik vseh vojaških dolžnosti za 3 plačne razrede;
2. Sprememba 5. člena Uredbe in sicer:
- Vsem pripadnikom SV se položajni dodatek odredi skladno s splošnimi predpisi;
3. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Vsem pripadnikom SV se zaradi prepovedi pravice do stavke in političnega delovanja plača poveča za 2 plačna razreda;

4. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:

- Zaradi specifike dela civilnih oseb: delo v posebnih pogojih (terensko delo, delo v tujini, protokoli, usposabljanje vojakov, vzdrževanje sredstev visoke vrednosti, posebni pogoji dela v skladiščih in kuhinjah)) se uvedejo nova delovna mesta:

- uvedba novih DM: kuhar v vojaški kuhinji, mehanik za oborožitvene sisteme, mehanik za neoborožitvene sisteme, mehanik za bojna vozila, mehanik za nebojna vozila, skladiščnik v vojaškem skladišču v IV in v TS z uvrstitvami za IV TS v 17 PR in v V TS v 19 PR.

 

Naslovniki:

 

G. BORIS KOPRIVNIKAR, vodja pogajalske skupine VRS
Dr. MIROSLAV CERAR, predsednik VRS
ga. ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo