1. Skip to Menu
  2. Skip to Content
  3. Skip to Footer

Danes, dne 23.2.2017 ob 15.00 uri je sklicana seja pogajalske komisije med VRS in reprezentativnimi sindikati JS z naslednjim dnevnim redom:

1. Predlog Vlade glede odprave anomalij pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest,
2. Izmenjava stališč pogajalskih strani, upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z vračilom preveč izplačanih plač (3.a člen ZSPJS),
3. Razno.

Vladna stran nam je posredovala vladni predlog, A N E K S š t. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), glede odprave anomalij pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest, ki je priložen temu obvestilu.

Dne 9.2.2017 je potekala seja pogajalske skupine med predstavniki VRS in sindikati JS.

 

Pri tem je pomembno poudariti, da je sporazum s strani obrambnih sindikatov izpogajal in podpisal SMO in v imenu SVOZ-a ter SPMO-a, KS90.

 

Omejeni sporazum iz leta 2016 smo sindikati (SMO, SVOZ, SPMO) izpogajali in podpisali ter tako omogočili odpravo anomalij v plačah tako pri pripadnikih v SV kot pri zaposlenih v J plačni skupini znotraj MO .

 

Na zahtevo SMO se bo dodatno z aneksom uredila tudi pripravljenost na določenem kraju, kjer vlada predlaga dvig iz sedanjih 20 % na 50% sindikati pa vztrajamo na 60 %.

 

Na seji je bilo dogovorjen način pogajanj glede odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju in sicer:

 

Na centralnih pogajanjih se izvede:

 

• orientacijska delovna mesta (Kolektivna pogodba za javni sektor),
• delovna mesta plačne skupine J: na centrali ravni se dogovori o odpravi anomalij, uvrstitve pa se izvede z aneksi h panožnim kolektivnim pogodbam. Podlaga: sprejeta izhodišča na vladi (26.1.2017) z excel prilogo (predlog odprave anomalij: plačna skupina J). (priloga excel se nahaja na dnu obvestila )
• Končna potrditev predlogov vseh aneksov (h KPJS in k panožnim pogodbam).
Panožna pogajanja (pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti oz. poklicev):
• O vseh ostalih delovnih mestih panožna pogajanja – določi se terminski načrt za obdobje do 1.5.2017,
• 13 pogajalskih skupin za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti oz. poklicev (imenovane s sklepom vlade),
• Na panožnih pogajanjih se oblikujejo predlogi, ustreznost vseh uvrstitev se potrdi na centralni ravni na centralnih pogajanjih v skladu s terminskim planom,
• Končna potrditev predlogov aneksov na seji centralne pogajalske komisije,
• Podpis aneksov.

 

Od VRS je bilo s strani SMO zahtevano, da se uvrstitve delovnih mest pripadnikov SV, ki se urejajo z uredbo usklajuje na enak način kot je to dogovorjeno za delovna mesta, ki se uvrščajo s kolektivnimi pogodbami predvsem iz naslova enakosti.

 

Orodje za pogajanja:

• MJU pripravi orodje za panožna pogajanja (excel datoteka), ki bo vključevala tudi sprotno računanje finančnih posledic.

Finančni okvir:

• Dogovor sprejet decembra 2016: za odpravo plačnih anomalij se nameni 70 mio € letno (v ta znesek ni všteta odprava anomalij direktorjev in zvišanje plač zdravnikov na podlagi sporazuma s FIDESOM).
• Izhodišča, ki jih je sprejel vlada imajo učinek 65 mio € (brez direktorjev in zdravnikov), kar pomeni, da imamo 5 mio € rezerve za pogajanja.

Dodatno pojasnjujemo !

Prejšnji teden je zaokrožila znotraj SV excelova datoteka, ki je dvignila veliko preuranjenega razburjenja predvsem v PČ vrstah. Sindikati smo vladni predlog dobili šele 07.02.2017 v katerem je excelova datoteka kjer je v zavihku POU v glavi jasno zapisano naslednje: »V pogajalskem procesu z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se morajo pri odpravljanju anomalij glede uvrščanja pooblaščnih uradnih oseb v plačne razrede, poleg primerljivosti delovnih mest znotraj pooblaščenih uradnih oseb, na katerih temelji tabela, upoštevati tudi notranja razmerja v okviru plačnih podskupin, v katere se uvrščajo pooblaščene uradne osebe, in karierni sistem.«

Z omenjenim zapisom je tako ovržena bojazen za PČ dolžnosti in so tudi te dolžnosti vključene v odpravo anomalij  kjer se mora upoštevati NOTRANJE RAZMERjE !

 

Na podlagi sprejetega D O G O V O R A o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju se je vlada zavezala, da se bosta skupaj s sindikalno stranjo najkasneje do 1. 5. 2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za delovna mesta plačne skupine J, delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009, ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb. Podpisniki dogovora so sporazumni, da je možno anomalije odpravljati v razponu od 1–3 plačnih razredov na posameznem delovnem mestu oziroma nazivu.

 

 

Javni uslužbenci na delovnih mestih iz prvega odstavka te točke, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 7. 2017.
Drugi javni uslužbenci iz prvega odstavka te točke pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 10. 2017.

 

 

Prav tako je pomembno tudi dejstvo, da je SMO- ju s podporo večine sindikatov JS uspelo v pogajalskem procesu doseči, da se do 1. 3. 2017 v KPJS opredeli pojem pripravljenosti za delo na določenem kraju in od 1. 3. 2017 dalje zagotovi dodatno plačilo dodatka za to pripravljenost za dejavnosti, v katerih iz obstoječih predpisov izhaja pravna podlaga za uporabo tega instituta.

 

 

Zavedati se moramo, da je dosedanja ureditev priprvljenosti na določenm kraju povzročala največjo krivico pripadnikom SV, saj je le ta bila enačena pri plačilu s pripravljenostjo na domu, ki pa ni v nobenem primeru primerljiva.

 

 

Vladna stran tako s sklicem prvega sestanka, ki bo v četrtek, dne 9.2.2017 nadaljuje uresničevanje sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja in realizacijo dogovora.

 

 

Dnevni red:

1. Dogovor o načinu pogajanj glede odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju;
2. Predlog vladnih izhodišč za pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju;
3. Predstavitev predloga Aneksa št. 9 h KPJS (pripravljenost na določenem kraju);
4. Izmenjava stališč pogajalskih strani, upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z vračilom preveč izplačanih plač (3.a člen ZSPJS);
5. Razno.

Predstavniki sindikatov obrambnega resorja, (Sindikata Ministrstva za obrambo SMO, Sindikata vojske obrambe in zaščite SVOZ in sindikata pilotov Ministrstva za obrambo SPMO) so v napornem pogajalskem procesu skupaj z ostalimi kolegi sindikalisti javnega sektorja do vlade RS izpogajali odpravo ključnih anomalij najnižje plačanih v javnem sektorju v J plačni skupini kot tudi odprave anomalij v plačni skupini C kjer se nahajajo vsi vojaki SV.

Vsebina sporazuma :

 

Vladna in sindikalna stran soglašata, da se bosta najkasneje do 1.5.2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za delovna mesta plačne skupine J, delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009 - 2010 z dne 24.2.2009, ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb (v to skupino spadajo vojaki ). Podpisniki dogovora so sporazumni, da je možno anomalije odpravljati v razponu od 1 - 3 plačnih razredov na posameznem delovnem mestu oziroma nazivu.
Za odpravo anomalij v vseh plačnih skupinah iz prvega odstavka te točke se nameni 70 mio EUR letno.

Pri tem je potrebno poudariti, da se najnižje plačanim v J plačni skupini  spremeni tudi višina regres za letni dopust, ki znaša 1.000,00 € za presotale javne uslužbence pa je višina regresa kot je navedenpo spodaj :

Regres za letni dopust za leto 2017 pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:
do vključno 16. plačnega razreda 1.000,00 €;

od 17. do vključno 40. plačnega razreda 790,73 €;

od 41. do vključno 50. plačnega razreda 600,00 €;

od 51. plačnega razreda in višjega 500,00 €.

 

SMO-ju  je ob veliki podpori vseh sindikatov v JS v pogajalskem procesu uspelo doseči tudi to, da se je vlada RS zavezala k odpravi pomanjkljivosti plačila dodatka za pripravljenost na določenem kraju pripadnikom SV, kjer je bil doslej v KPJS enačen z dodatkom za pripravljenost na domu v višini 20 % oz. sploh ni bil ta dodatek opredeljen in je kot taki bil krivičen ! Višina tega dodatka naj bi bila od 1.3.2017 50%.

Vsebina dogovora !

 

V. Vladna in sindikalna stran soglašata, da se do 1.3.2017 v KPJS opredeli pojem pripravljenosti za delo na določenem kraju in od 1. 3. 2017 dalje zagotovi dodatno plačilo dodatka za to pripravljenost za dejavnosti, v katerih iz obstoječih predpisov izhaja pravna podlaga za uporabo tega instituta.

 

Vsebina parafiranega dogovora !!!

 

 

DOGOVOR o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju 

 

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:

 

I. Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v letih 2017 in 2018, ne bo brez soglasja s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s tem dogovorom.
Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje.za kršitev tega dogovora. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
O temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju bo potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

 

II. Podaljšajo ali se delno spremenijo sledeči ukrepi:

1. Redna delovna uspešnost se v letih 2017 in 2018 ne izplačuje.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
2. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letih 2017 in 2018 izplačuje, kot sledi: -višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
- kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
-javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2017 in 2018 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence {10% osnovne plače};
- za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letih 2017 in 2018 uporabniki proračuna porabijo največ 40% sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju;
-uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovore delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, kije veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
3. Regres za letni dopust za leto 2017 pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:
do vključno 16. plačnega razreda 1.000,00 €;

od 17. do vključno 40. plačnega razreda 790,73 €;

od 41. do vključno 50. plačnega razreda 600,00 €;

od 51. plačnega razreda in višjega 500,00 €.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

4. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se v letu 2017 izplačujejo na naslednji način:
- za javne uslužbence, ki so na dan 31.12. 2016 mlajši od 50 let, se v obdobju od 1.1. 2017 do 31.12. 2017 premije izplačujejo v višini 30% glede na premijske razrede, veljavne na dan 1.1.2013,
- za javne uslužbence, ki do vključno 31.12. 2016 dopolnijo starost 50 let, se v obdobju od 1.1. 2017 do 28. 2. 2017 premije izplačujejo v višini 30% in od 1. 3. 2017 do 31. 12. 2017 v višini 50% glede na premijske razrede, veljavne na dan 1.1.2013,
- za javne uslužbence, ki do vključno 31.12. 2016 dopolnijo starost 56 let ali več, se v obdobju od 1.1. 2017 do 28. 2. 2017 premije izplačujejo v višini 30% in od 1.3. 2017 do 31.12. 2017 v višini 80% glede na premijske razrede, veljavne na dan 1.1.2013.
Vsebina te točke se uredi v KPND.

5. Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018
{1) Ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2017 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2017, javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2018, pa pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2018.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.

 

IIl. Z zakonom se realizirajo tudi naslednje vsebine:

 

1. Nadomestilo plače javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom
V letih 2017 in 2018 pripada javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, določena drugače aii višina nadomestila ni določena, nadomestilo plače v višini 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
V tej zvezi se, zaradi zagotovitve enake ureditve za vse, stranke zavodskih in poklicnih kolektivnih pogodb pozove k sklenitvi aneksov.
2. Izplačevanje jubilejnih nagrad
Zaposlenemu v letih 2017 in 2018 pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
3. Posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2
Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju {Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 -ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 -ZIUPTD in 102/15) je lahko v letu 2017 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15}, ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 evrov.
4. Omejitev števila dni letnega dopusta v letu 2017
(1) Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem v letu 2017 pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.
5. Omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb v letu 2017
Uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi v letu 2017 ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:
1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja,
2. izvajanje znanstveno raziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,
4. izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,
5. izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči,
6. izvajanje kulturnega programa v javnih zavodih s področja kulture, razen za izvajanje tistih del in nalog znotraj javnega zavoda, ki jih ima zaposleni v opisu del in nalog na svojem delovnem mestu.

 

IV. Odprava anomalij v sistemu plač javnega sektorja

Vladna in sindikalna stran soglašata, da se bosta najkasneje do 1.5.2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za delovna mesta plačne skupine J, delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009 - 2010 z dne 24.2.2009, ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb (v to skupino spadajo vojaki ). Podpisniki dogovora so sporazumni, da je možno anomalije odpravljati v razponu od 1 - 3 plačnih razredov na posameznem delovnem mestu oziroma nazivu.
Za odpravo anomalij v vseh plačnih skupinah iz prvega odstavka te točke se nameni 70 mio EUR letno.
V to vsoto se ne vštevajo potrebna sredstva za odpravo anomalij v plačni skupini B, zvišanja plač zdravnikov, ki bodo posledica Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti med sindikatom Fides in Vlado RS, ter spremenjeno vrednotenje na tistih delovnih mestih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti.
Javni uslužbenci na delovnih mestih iz prvega odstavka te točke, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1.7.2017.
Drugi javni uslužbenci iz prvega odstavka te točke pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1.10.2017.
V roku iz prejšnjega odstavka pridobijo pravico do izplačila morebitne višje plače tudi zdravniki in zobozdravniki na podlagi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije, ki bo sklenjen zaradi realizacije Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti.
Kot anomalija se obravnavajo tudi delovna mesta, ki po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini morda ne bodo ustrezno vrednotena glede na primerljiva delovna mesta zdravnikov in zobozdravnikov na podlagi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije, ki bo sklenjen zaradi realizacije Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti.
Najkasneje v roku 15 dni po doseženem dogovoru iz prvega odstavka te točke se sklenejo vsi Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, v nadaljnjih 30 dneh pa morajo posredni in neposredni proračunski uporabniki na podlagi sprejetih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev izvesti spremembe aktov o sistematizaciji, s katerimi se uveljavijo spremenjena vrednotenja delovnih mest. Javni uslužbenci morajo prejeti ustrezne anekse k pogodbi o zaposlitvi najkasneje tri delovne dni pred datumom pravice do izplačila plače.
Če niso zagotovljeni pogoji za izplačilo ustreznih plač v zgoraj opredeljenih rokih, pripada javnim uslužbencem, ki bodo zaradi odprave anomalij uvrščeni višje, poračun plače od določenih datumov pravice do izplačila, in sicer za tiste anomalije, ki se vključujejo v finančni okvir iz prvega stavka drugega odstavka te točke.

 

V. Vladna in sindikalna stran soglašata, da se do 1.3.2017 v KPJS opredeli pojem pripravljenosti za delo na določenem kraju in od 1. 3. 2017 dalje zagotovi dodatno plačilo dodatka za to pripravljenost za dejavnosti, v katerih iz obstoječih predpisov izhaja pravna podlaga za uporabo tega instituta.  

Plačilo pripravljenosti na določenem kraju je izpogajal SMO tokom pogajalskega procesa, saj je bila prejšnjv veliki meri bila najbolj krivična ravno do vojakov !

VI. Vladna in sindikalna stran soglašata, da se pravica do nadomestila za čas stavke uredi v Aneksu h KPND.

VII. V letu 2018 vlada in reprezentativni sindikati pričnejo pogajanja o preostalih ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki niso predmet tega dogovora in so se uveljavili s sprejetjem ZUJF in aneksov h kolektivnim pogodbam v letu 2012.

VIII. Vladna in sindikalna stran soglašata, da izvedba Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnostih med Vlado RS in sindikatom Fides glede vrednotenja dela zdravnikov predstavlja neposredno podlago za pogajanja o vrednotenju delovnih mest v zdravstvu in v drugih dejavnostih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljivi z zdravniškimi delovnimi mesti. Vladna stran se zavezuje, da bo pogajanja z reprezentativnimi sindikati v drugih dejavnostih pričela najkasneje v roku enega meseca po sklenitvi Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.
Vladna in sindikalna stran soglašata, da bosta smiselno upoštevali dogovorjeno v Sporazumu o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnostih med Fides in Vladom RS tudi za ostale zaposlene v javnem sektorju, predvsem vzpostavitev standardov in normativov in plačilo v primeru preseganja le teh. Vladna in sindikalna stran soglašata, da bo resorno ministrstvo Pravilnik o višini plačila dela zdravstvenih delavcev po podjemnih pogodbah ter Pravilnik o organizaciji NZV usklajevala in uskladila z reprezentativnimi sindikati s področja zdravstva.
Vladna stran se zavezuje, da ne bo ločeno sklepala sporazumov ali dogovorov, s katerimi bi urejala vsebine, ki se tičejo elementov enotnega plačnega sistema, temveč bo morebitne spremembe teh vsebin usklajevala in uskladila na pogajalski komisiji Vlade RS in reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju.

 

IX. Aneks h KPND se sklene hkrati s tem dogovorom. Aneks vsebuje določbo, da prične veljati z dnem, ko se uveljavijo ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora.
Če ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz tega dogovora, ne bodo uveljavljene s 1.1. 2017, ta dogovor preneha veljati.

 

X. Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora. Če bi zaradi referendumskih aktivnosti v zvezi s spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora prišlo do uveljavitve zakona po 1.1. 2017, se podpisniki tega dogovora zavezujejo, da se takoj začnejo ponovno pogajanja o dodatnih ukrepih za zmanjšanja obsega sredstev za plače in druge stroške dela na področju plač in drugih stroških dela od vključno leta 2017 dalje.

 

XI. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:
Ljubljana, dne EVA:
Parafa, dne 16.12.2016

 

Sindikati javnega sektorja so vladni proti predlog zavrnili pri tem pa zahtevali, da se pogajanj udeleži predsednik vlade RS. S strani vodje vladne pogajalske skupine ministra g. Koprivnikarja smo prejeli odgovor, da je predsednik vlade zaradi pričetka jutrišne stavke zdravnikov slabe volje in da ima pomemben sestanek ter, da se pogajanj s sindikati ne bo udeležil.

Sindikati JS smo se tako bili primorani zaradi nezmožnosti nadaljevanja pogajan VRS, preimenovati v koordinacijo stavkovnih odborov.

Boris Koprivnikar je napovedal, da bodo na vladni strani zdaj razmislili, kako zagotoviti, da bodo že sprejete zaveze udejanjili in obenem zagotovili stabilne javne finance. Vlada bo po njegovih besedah morala na vsak način ublažiti sprostitev ukrepov, ki bi brez dogovora sledila prihodnje leto, "ker si ta trenutek ne more privoščiti prek 200 milijonov dodatnega stroška". "Ko je bilo treba dokapitalizirati NLB v višini 200 mil so ravno javni uslužbenci z nižanjem plač nosili breme te dokapitalizacije "

Vladni proti predlog 07.11.2016:

1. Regres v višini 1000 eur za tiste z najnižjimi plačami - vlada RS zavrnila

2. Glede anomalij že podan proti predlog z današnjega dne (popravek dikcije glede PUO)
3. Spremembe vrednosti PR glede na napoved BDP vladaRS zavrnila
4. Začetek pogajanj o odpravi varčevalnih ukrepov po ZUJF vladaRS zavrnila
5. VRS vztraja, da je dogovor o varovalki vezan na sprejetje zadnjega vladnega predloga glede sproščanja ukrepov in podajajo naslednji proti predlog:

1. Regres za LD: + 55 za tiste, ki še nimajo regresa v višini minimalne plače
2. Umik ukrepa glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi javni uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev

 

IZJAVA ZA JAVNOST

 

Sindikati, ki delujemo v javnem sektorju smo bili preko medijev in s skopim sporočilom za javnost v četrtek, 19.5.2016 seznanjeni z odločitvijo Vlade, da prekinja pogajanja o postopni odpravi varčevalnih ukrepov na področju stroškov dela in o določitvi okvirja za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019 in da namerava Vlada v roku enega meseca pred nadaljevanjem pogajanj o ukrepih na področju stroškov dela pripraviti in usklajevati spremembe Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

 

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v okviru katere deluje 30 reprezentativnih sindikatov dejavnosti in poklicev in se je na svoji izredni seji sestala dne 23.5.2016, smo ogorčeni nad takšno odločitvijo, saj poleg tega, da da Vlada ne premore niti toliko spoštovanja do socialnih partnerjev, da bi nas o svoji odločitvi uradno obvestila, vladna odločitev pomeni stopnjevanje kršitev Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (v nadaljevanju: Dogovor) ter hkrati pomeni zanikanje socialnega partnerstva in odstop od ustaljenega iskanja dogovora na področju plač v javnem sektorju, ki so ga zmogle vse dosedanje Vlade. Naveden umik Vlade iz pogajanj in povsem izrecno napoved možnih enostranskih ukrepov posebej obsojamo glede na jasno izraženo pripravljenost sindikatov na dialog in dogovarjanje o vsebinah, o katerih sta se vladna in sindikalna stran dogovorili v dogovoru konec leta 2015, medtem ko je Vlada že od samega začetka pogajanj vztrajala na svojem nespremenjenem predlogu. Nepripravljenosti Vlade na pogajanja in odsotnosti približevalnih predlogov z vladne strani ni mogoče razumeti drugače kot načrtno zavračanje možnosti sklenitve dogovora in iskanje načina za umik iz pogajanj ter za enostranske posege v pravice javnih uslužbencev, kar je nesprejemljiv in skrajno nevaren precedens.

 

 

Odločitev Vlade o prekinitvi pogajanj in o pripravi zakonskih sprememb v roku, določenem v normativnem programu Vlade za leto 2016, pomeni kršitev Dogovora v vsaj treh točkah:
1. kršitev zaveze, da se bosta vladna in sindikalna stran v začetku leta 2016 pogajali o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019, tako da bo dogovor sklenjen najkasneje do 30. aprila 2016,
2. kršitev zaveze, da Vlada Republike Slovenije v obdobju od 1.1.2016 do 31.12.2016 ne bo brez soglasja s podpisniki dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene z Dogovorom,
3. kršitev zaveze da bo Vlada do 31.12.2016 spoštovala zavezo iz Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 o pridobitvi soglasja socialnih partnerjev o temeljnih vprašanjih s področja delovno pravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju.

 

 

Zahtevamo, da Vlada preneha z zavajanjem javnosti in netenjem nestrpnosti do javnega sektorja z neresničnimi navedbami o tem, da sindikati zahtevamo poviševanje plač v javnem sektorju, saj je dejstvo, da so bili predmet vseh dosedanjih dogovorov med Vlado in sindikati javnega sektorja od začetka krize začasni varčevalni ukrepi, predmet zadnjega dogovora pa tudi izrecna zaveza po postopni odpravi le-teh. Zahteva sindikatov je torej zaenkrat zgolj postopna vrnitev ravni pravic javnih uslužbencev na raven pred uvedbo začasnih varčevalnih ukrepov, ki so raven pravic javnih uslužbencev znižali, vključno z znižanjem vrednosti plače letvice za 8% leta 2012. V luči Dogovora zahtevamo takojšnje nadaljevanje pogajanj v okviru, ki ga za to daje Dogovor. Popolnoma jasno je, da tako politika plač v javnem sektorju v obdobju 2017-2019, kot tudi spremembe sistema plač v javnem sektorju in sprememba Zakona o javnih uslužbencih, neposredno posegajo v socialno ekonomski položaj javnih uslužbencev, zato je dialog in doseganje soglasja s sindikati javnega sektorja o teh vprašanjih nujno za legitimnost in sprejemljivost sprejetih ukrepov in sprememb. Dialog na način, da so edine sprejemljive rešitve tiste, ki jih v izhodišču predlaga vladna stran, pač ni dialog. Kršitev Dogovora v teh točkah ob jasnih stališčih sindikatov in pripravljenosti na dialog o teh vsebinah jemlje Vladi vso kredibilnost in postavlja pod vprašaj verodostojnost kakršnih koli sprejetih vladnih zavez. Še zlasti ob dejstvu, da predlagane zakonske spremembe pomenijo bistveno poslabšanje položaja javnih uslužbencev in med drugim uvajajo podlage za netransparentno in arbitrarno nagrajevanje javnih uslužbencev ter omogočajo lažje odpuščanje zaposlenih z manj pravicami, kot to velja za vse ostale zaposlene v Republiki Sloveniji.
Sindikati javnega sektorja smo glede na četrtkovo odločitev Vlade pričeli s pripravami za izvedbo sindikalnih aktivnosti in pritiskov, v kolikor bo Vlada vztrajala pri kršitvi Dogovora vztrajala, hkrati pa smo izhajajoč iz zgornjih stališč skupaj s pogajalsko skupino Konfederacije sindikatov javnega sektorja zahtevali takojšnji sestanek s Predsednikom Vlade, na katerem mu želimo predstaviti naše zahteve, pričakovanja in stališča glede nadaljevanja pogajanj in usklajevanj o ukrepih in predpisih, ki se neposredno tičejo javnih uslužbencev, ki jih predstavljamo.

 

 

Jakob Počivavšek
Vodja pogajalske skupine SJS

 

V III. točki Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor) je določeno, da se vladna in sindikalna stran najkasneje do konca aprila 2016 dogovorita o postopnem sproščanju ukrepov preostalih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2019.

 

Dogovor glede okvira možne rasti stroškov dela je torej ključnega pomena, saj predstavlja osnovo na podlagi katere se bo pristopilo k pogajanjem o sproščanju preostalih ukrepov, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega, regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Sklenitev dogovora s sindikati o okviru rasti mase stroškov dela in postopnem sproščanju ukrepov je ključnega pomena zaradi obvladovanja javnofinančne situacije in doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Z določitvijo večletnega okvira bo zagotovljena trajna narava načina za urejanje gibanja mase stroškov dela, s tem pa tudi bolj pregledno in predvidljivo načrtovanje stroškov dela in drugih elementov, na katere ti neposredno in posredno vplivajo. Čeprav Dogovor sicer vključuje zavezo, da se o okviru in sproščanju preostalih ukrepov dogovori le za obdobje do vključno leta 2019, se predlaga, da se v predvideno sklenitev dogovora s sindikati vključi tudi leto 2020. Do vključno leta 2020 mora Republika Slovenija proračunski primanjkljaj izravnati.

 

Slovenija je kot članica EU in evro območja zavezana k spoštovanju skupnih pravil na področju fiskalne politike, kot jih določata Pakt stabilnosti in rasti ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. S tem namenom je bilo leta 2013 temeljno načelo javnofinančne politike določeno s spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: Ustava), ki opredeljuje srednjeročno uravnoteženost prihodkov in izdatkov proračunov države. Za operacionalizacijo ustavne določbe je bil julija 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, ki mu bo še letos sledil nov Zakon o javnih financah, ki bo še podrobneje opredelil procese in orodja za vodenje javnofinančne politike.

 

Zakon o fiskalnem pravilu tako operacionalizira načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov države brez zadolževanja, ki ga določa 148. člen Ustave.
Srednjeročna uravnoteženost se bo skladno z določbami presojala glede na vrednost strukturnega salda sektorja država kot celote, ki v srednjeročnem obdobju sledi ciljnem Pakta stabilnosti in rasti. Na ta način se znotraj omejitev, ki izhajajo iz Ustave, v kar največji meri omogoči uporaba fiskalne politike kot instrumenta za uravnavanje gospodarske aktivnosti v državi. Vsekakor bi omejevanje odhodkov brez upoštevanja makroekonomskih razmer in predvidene višine prihodkov zožilo možnost vodenja proticiklične fiskalne politike, kar bi za državo brez lastne monetarne politike, ki je poleg fiskalne politike drugi ključen instrument za uravnavanje šokov v gospodarski aktivnosti, lahko imelo izjemno negativne posledice na gospodarstvo.

 

Slovenija je v letu 2015 sledila fiskalnemu cilju, da doseže primanjkljaj sektorja države v višini 2,9 % BDP, v letu 2016 pa cilja primanjkljaj, ki ustreza izboljšanju strukturnega salda za 0,6 % BDP , kar je skladno z določbami Pakta za stabilnost in rast. Srednjeročni načrt Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) o ukrepih za doseganje ciljev politike javnih financ je zapisan v Programu stabilnosti.
Slovenija bo v letu 2016 predvidoma zaključila postopek odpravljanja prekomernega primanjkljaja, in bo prvič obravnavana po pravilih preventivnega dela Pakta stabilnosti in rasti, pri katerem so v ospredju predvsem strukturni elementi javnofinančnih izdatkov.

 

Uravnoteženje javnih financ na srednji rok in izvajanje fiskalnega pravila zahtevata skrbno obvladovanje višine javnofinančnih odhodkov ob istočasnem doseganju določene stopnje strukturnega napora. Za dosego navedenega je poleg ostalih javnofinančnih odhodkov potrebno kontrolirano prilagajati oziroma načrtovati tudi rast stroškov dela v javnem sektorju, upoštevaje rasti makroekonomskih kazalcev.

 

Glede na navedeno, torej za doseganje zahtevanih ciljev in fiskalnega napora, rast mase stroškov dela v javnem sektorju, ob predpostavki nespremenjenega števila zaposlenih v javnem sektorju, ne sme presegati višine nominalne rasti bruto domačega proizvoda, zmanjšanega za 1,7 odstotne točke. Navedeno zaostajanje rasti mase stroškov dela za nominalno rastjo BDP-ja mora veljati do leta 2020, ko bo po ocenah dosežen izravnan saldo sektorja države. Upoštevaje časovno dinamiko priprave proračunov za prihodnji dve leti, predvsem pa pripravo strateških dokumentov Vlade o njenem srednjeročnem načrtu ukrepov za doseganje ciljev politike javnih financ, določitev možnega okvira dovoljene rasti mase stroškov dela temelji na pomladanskih ocenah in napovedih gospodarskih gibanj UMAR-ja. Za vsako prvo prihodnje leto je okvir fiksno opredeljen, medtem ko se za nadaljnja leta, po pravilu zaostajanja za rastjo nominalnega BDP-ja, vsako leto ob novih spomladanskih napovedih določi tudi nova dovoljena rast. Ne glede na tako določeno rast stroškov dela v javnem sektorju, pa ta ne sme biti višja od napovedane nominalne rasti povprečne plače v zasebnem sektorju.

 

Skupen finančni učinek sedaj veljavnih ukrepov (zamrznjeno izplačevanje redne delovne uspešnosti, omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, omejeno izplačilo regresa za letni dopust in omejeno izplačevanje premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence) in že dogovorjene sprostitve ukrepov, ki bodo učinkovali v letu 2017 (sprostitev plačne lestvice, sprostitev napredovanj), znaša cca 320 mio evrov. Upoštevaje predlagano formulo možne rasti stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2020 bo v pogajalskem procesu, glede na dejstvo, da so določeni ukrepi bodisi materija kolektivnih pogodb (premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence) ali zakonsko zagotovljenega minimalnega standarda pravic zaposlenih (regres za letni dopust), treba doseči dogovor o postopnem sproščanju ukrepov v obdobju do leta 2020 v okviru možne rasti stroškov dela, izračunane za vsako leto na zgoraj navedeni način. Zato Vlada predlaga, da se najprej dogovori okvir možne rasti stroškov dela, šele nato pa, kateri ukrepi se sprostijo v posameznem letu.

 

V nasprotnem primeru bi vladna stran morala poseči po formalnih možnosti enostranskega poseganja v reguliranje stroškov dela v javnem sektorju. Slovenija je namreč na podlagi Ustave dolžna spoštovati zaveze, ki jih je dala svojim evropskim partnerjem v območju evra in tudi zagotoviti srednjeročno uravnoteženost prihodkov in izdatkov proračunov države. Nespoštovanje zavez, vsebovanih v pravu EU, zato ne pomeni le kršitev tega prava, temveč pomeni tudi neustavno stanje znotraj ustavnopravne ureditve Republike Slovenije. Poleg tega takšno neustavno stanje vpliva tudi na dejanski položaj Slovenije v evropskem prostoru.