1. Skip to Menu
  2. Skip to Content
  3. Skip to Footer

NEENAKA OBRAVNAVA PRIPADNIKOV SV

Zaradi vse večjega števila nezadovoljnih pripadnikov SV, čemur je povod neenaka, neenakopravna ali različna obravnava pri plačilu dela zaradi preobremenjenosti iz naslova 3. odstavka 59. čl. ZSSloV je SMO na vodstvo MO in GŠSV naslovil pobudo za odpravo krivic zaposlenim kot izhaja iz nadaljevanja :

 

ZADEVA: NEENAKA OBRAVNAVA PRIPADNIKOV
ZVEZA: Ukaz NGŠ SV št. 1005-36/2019-217 z dne: 29. 03. 2019

 

Spoštovana.

 

Obveščamo vaju o vse večjem številu nezadovoljnih pripadnikov SV, čemur je povod neenaka, neenakopravna ali različna obravnava pri plačilu dela zaradi preobremenjenosti iz naslova 3. odstavka 59. čl. ZSSloV. Ne glede na določila 100. b. čl. ZObr vas moramo zaprositi za ponovni premislek in preoblikovanje ukaza v delu, kjer se postavljajo dodatni kriteriji pri upravičenosti do omenjenega dodatka in so povezani s številom dni oz. nočitev izven matične enote/vojašnice. Ravno v tem delu namreč prihaja do zlorab, saj si vodstveni kader pridržuje pravico do lastne obremenitve in obremenitve privilegiranega dela enote ter posledično izplačila dodatka po 59. čl. ZSSloV, hkrati pa ostale svoje podrejene zadržuje na nalogah v matičnih enotah, ki sicer po vašem mnenju ne sodijo v izplačila po 59. čl. So pa ti posledično preobremenjeni z drugimi nalogami, ki jih je kljub dodatnim obremenitvam potrebno opraviti. Nedopustno in nesprejemljivo je, da je postal 59. člen orodje v rokah poveljujočih, s katerim se v določenih primerih nagrajuje tiste, ki so bližje poveljniški liniji, pri tem pa se zanemarja smisel in pravica do pravičnega plačila zaradi preobremenjenosti.

 

V preteklosti smo že večkrat jasno zapisali naše stališče, ki je ostalo nespremenjeno in ga tudi sami v nobenem delu niste izpodbijali. Zato ga ponovimo tudi tokrat:

 

- dejstvo je, da imamo v SV kadrovski primanjkljaj in so zaposleni posledično pod nenehnim pritiskom opravljanja vse večjega števila nalog. Logičen zaključek, ki iz tega sledi je, da pri pripadnikih posledično prihaja do preobremenjenosti, ki po svoji vsebini sodi v izplačila po 59. čl. ZSSloV (3. odstavek);
- zaradi prve alineje in angažiranosti pripadnikov po nalogah iz 59. čl. je povsem logično, da pripadniki, ki niso neposredno angažirani po 59. čl, posledično opravijo več nalog, saj so že samo zaradi odsotnosti svojih kolegov, ki so na nalogah po 59. čl, prekomerno obremenjeni. Torej lahko tudi za njih zapišemo, da so preobremenjeni zaradi posledic opravljanja nalog po 59. čl.

 

Zaradi opisanega režima med pripadniki SV ne prihaja zgolj do preobremenjenosti, temveč tudi do pregorelosti, katero je svetovna zdravstvena organizacija uvrstila na seznam bolezni in ne zgolj stanja. Poleg že zapisanega nezadovoljstva zaradi neenake obravnave in posledično pregorelosti dejansko pridemo do poglavitnih vzrokov, zakaj pripadniki SV (vojaki in deloma podčastniki) zapuščajo vrste SV. Civilne osebe v SV pa so že tako ali tako vrsto let kadrovsko podhranjene. Novi kandidati se tako zaradi odnosov in nizkih dohodkov ne želijo zaposliti v SV. Izhajajoč iz Ukaza NGŠ SV bomo v nadaljevanju prikazali nekatere konkretne situacije in primere, zaradi katerih pozivamo NGŠ SV k odpravi dodatnih kriterijev za izplačilo pravic po 59. čl. in ob izdelavi ugotovitvenega sklepa, da so v tem trenutku vsi pripadniki preobremenjeni. Pri tem vam bomo posredovali podatke o konkretnih situacijah, vendar brez imen in priimkov.

 

 

 

1. DELO NA MEJI OZ. NA TERENU:

 

 

Žal se je zaradi vse večjega števila migrantov povečala potreba po številu pripadnikov SV, tako da danes pri varovanju državne meje sodeluje vse večje število enot. Ob tem ugotavljamo, da se za angažiranje povečuje število podčastnikov, častnikov in celo vojaških uslužbencev. Vendar temu ne oporekamo, saj razumemo, da je število pripadnikov, ki jih enota lahko pošlje na nalogo varovanja državne meje, iz dneva v dan bolj omejeno. Zaradi njihove odsotnosti iz enote pa morajo ostali pripadniki opraviti vse več nalog in so tako na posreden način vključeni v opravljanje nalog po 59. čl., zato bi tudi njim morale pripadati pravice na izplačilo dodatka po 59. čl.

Menimo, da preobremenjenost zaradi izvajanja nalog v konkretnem primeru ne zadeva samo pripadnike, ki zaradi opravljanja nalog bivajo na terenu, za to dobijo terenski dodatek skladno z zakonodajo, ampak vse pripadnike po načelu enakosti, saj vsi opravljajo naloge po 59. čl.Osnovni teorem je sila enostaven, pripadnik je na podlagi ukaza angažiran in ima vse pravice za izplačilo dodatka. Hkrati pa tudi pripadnik, ki ga nadomešča in opravlja naloge iz naslova druge formacijske dolžnosti ter vse svoje redne naloge, posredno opravlja tudi naloge po 59. čl. in je upravičen do izplačila dodatka. Na primeru kuharja to enostavno pojasnimo s številom obrokov. V rednem delu kuhar poskrbi za pripravo določenega števila obrokov, denimo da je 150 obrokov. V opisani situaciji, ko njegov kolega odide na opravljanje nalog po 59. čl, je posledično to število povečano za vsaj 50%. Kuhar na terenu dobi izplačilo 59. čl, njegov kolega, ki je zaradi tega dodatno obremenjen, pa nič.

 

2. OBVEZNO BIVANJE NA TERENU OZ. VEČDNEVNA ZAPOREDNA ANGAŽIRANOST:

 

V SMO se ne strinjamo, da pripada dodatek po 59. čl. samo pripadnikom, ki vsaj pet zaporednih dni v mesecu bivajo in opravljajo naloge na terenu, saj menimo, da je za upravičenost do dodatka po 59. čl. dovolj že enkratna angažiranost. Tu se sklicujemo na načelno mnenje MJU iz leta 2013, in sicer da za izplačilo dodatka zadošča le enkratna angažiranost in se ne more izplačevati proporcionalno. Zato trdimo, da tak kriterij ni v skladu z obstoječo zakonodajo kot tudi ne s Sklepom VRS.

 

 

3. NEENAKOST PRI OPRAVLJANJU ENAKIH NALOG:

 

 

V preteklosti smo že opozorili na neenako obravnavo znotraj 15. PVL, ko gre za opravljanje nalog za potrebe varovanja zračnega prostora (ang.: RENEGADE). Izločanje nekaterih struktur na način, da je to njihova redna naloga, hkrati pa se za ostale, že tako privilegirane pripadnike smatra, da je to njihova izredna naloga, je povsem nesprejemljiva. Če povzamemo, v času, ko en del (piloti, letalski tehniki, tehniki letalci) opravljajo naloge pod alarmom, ki naj bi bila izredna naloga, naj bi pripadniki letaliških služb (gasilci, dispatch) opravljali redne naloge. Dejansko pa so za izvedbo naloge (varovanje zračnega prostora) potrebni vsi navedeni elementi. Lahko zaključimo, da je alarmiranje po tej nalogi izredna naloga za vse elemente.

 

Takšnih in podobnih situacij v SV zagotovo več, zgornjo smo povzeli kot vzorčni primer. Pri tem gre za opravljanje nalog, za katere so angažirani pripadniki iz raznih enot SV, ki opravljajo enako nalogo, vendar za zelo različno plačilo. Spoštovana, ob spoštovanju socialnega dialoga in v izogib dokazovanju pravice na delovnih in socialnih sodiščih vaju pozivamo, da ponovno preučite našo pobudo, za katero menimo, da je povsem utemeljena.
Nazadnje urejano na
Oceni ta predmet
(5 glasovi)