1. Skip to Menu
  2. Skip to Content
  3. Skip to Footer

MO pozvan, da se opredelite do veljavnih predpisov in dogovorov ter nam pojasni način usklajevanja predpisov s temeljnimi pravicami zaposlenih

Spoštovani, v luči Dogovora o politiki plač na obrambnem področju in v interesu izboljšanja stanja podpiramo vsa vaša prizadevanja, pa vendar na podlagi preteklih ravnanj in ustavno sodne prakse vas pozivamo, da se opredelite do veljavnih predpisov in dogovorov ter nam pojasnite način usklajevanja predpisov s temeljnimi pravicami zaposlenih. Ker se je Vlada Republike Slovenije (Vlada RS) obvezala k usklajevanju predpisov v zvezi s temeljnimi pravicami zaposlenih, tudi na obrambnem področju pozivamo tudi Vlado RS, da se opredeli do načina usklajevanja politike plač na obrambnem področju.

 

Zakon o obrambi (ZObr) in Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSLoV) sta predpisa, ki jih je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) na delovno pravnem področju oziroma na področju politike plač prevzel in spremenil. Zato ZSPJS ureja sistem plač vseh javnih uslužbencev, pravila za njihovo določanje, obračunavane in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Omenjeni zakon opredeljuje tudi postopke za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Prav tako ZSPJS določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, predvsem iz razloga uveljavitve načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. ZSPJS vsebuje tudi poglavje o dodatkih, in sicer dodatke za manj ugodne delovne pogoje, dodatke za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času. Zavedamo se, da specifično okolje na obrambnem področju zahteva nujnost ureditve politike plač in drugih vprašanj na obrambnem področju ter s tem nujnost ureditve posebnih pogojev dela, dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, ki prav gotovo niso nikoli bili upoštevani v vrednotenju delovnega mesta ali naziva, predvsem zaradi interesa ali diskriminatornosti s strani MORS in SV.

 

Delovanje vseh nosilcev oblasti mora biti v skladu s formalno veljavnim pozitivnim pravom, ki je temeljni in nujni pogoj za uveljavitev načela pravne varnosti kot enega izmed temeljnih načel pravnega reda. Ravno pravna nevarnost in nezaupanje v pravno državo je skozi pretekla ravnanja tako predstavnikov Slovenske vojske, kakor tudi predstavnikov MORS botrovala izrednim kadrovskim razmeram na obrambnem področju, na kar smo sindikati ves čas opozarjali. Na podlagi sodne prakse ocenjujemo, da je z zavračanjem socialnega dialoga in poskusa oblikovanja države v državi pripeljalo tudi do zlorab nosilcev oblasti.

 

Ker vlada s svojimi odločitvami ne more enostransko spreminjati obveznosti, ki izhajajo iz veljavne kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma kot ga določa »Dogovor«, bi svojimi ravnanji kršila le ta »Dogovor« in s tem torej kršila veljavno kolektivno pogodbo za javni sektor.

 

Naše mnenje je, hkrati pa tudi odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da bi kot predlagatelji nezakonito ravnali, saj prvi odstavek 124. člena Ustave o ureditvi vrste, obsega in organizacije obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ne opredeljuje tudi na ureditve politike plač in s tem dodatkov k plači zaposlenih na obrambnem področju. Obrambno področje je potrebno jemati širše, ki zajema tudi civilno obrambo, zaščito in reševanje in nenazadnje tudi policijo. Res pa je, da je bila politika plač v SV do začetka izplačila plač po ZSPJS urejena z ZObr, kar pa ne pomeni nobene izmed ustavnih obveznosti iz 124. člena Ustave, ki jih ne bi bilo mogoče spremeniti z navadno večino poslanskih glasov, kar se v praksi tudi dejansko redno izvaja.

 

Povsem nesprejemljivo bi bilo, če bi katerikoli nosilec oblasti po eni strani terjal spoštovanje načela pravne države s strani državljanov, obenem pa bi ga sam MORS ali Vlada RS sistematično kršila, namesto, da bi bila z doslednim spoštovanjem svojih prevzetih obveznosti vzgled vsem drugim subjektom, ki stopajo v medsebojna pogodbena razmerja. Kolektivne pogodbe ali dogovori, ki se sklepajo na področju delovnega prava so avtonomen pravni vir, ki ga sklepajo sindikalne organizacije v imenu delavcev. Gre za področja, kjer so kolektivne pogodbe oziroma dogovori rezultat pogajanj med sindikati in Vlado kot delodajalcem. Smisel kolektivnih pogodb oziroma dogovorov je tudi v zagotavljanju vsaj relativnega socialnega miru, preprečitve zoževanja in omejevanja temeljnih pravic iz delovnega razmerja ali razširjanja obveznosti in dolžnosti, čemur smo bili priča skozi pretekla ravnanja MORS in SV.

 

V domeni ZObr in ZSSloV to pomeni, da ne smete posredovati določil predpisov v vladno proceduro glede temeljnih pravic iz delovnega prava brez soglasja sindikatov. Po našem prepričanju se glede temeljnih pravic iz naslova temeljnih delovnih pravic ter politike plač morate dogovoriti s sindikati, ne glede ali je to skozi dogovor ali pa skozi kolektivno podgodbo za obrambni resor. Vse ostale rešitve kršijo omenjenjo določilo dogovora med sindikati in Vlado RS. V nasprotnem ravnanju bomo prisiljeni zahtevati, da se Vlada RS opredeli do veljavnosti enotnega plačnega sistema oziroma da se pri temeljnih pravicah uskladi z vsemi sindikati javnega sektorja.

 

Zato vas pozivamo, da se do dne 10. 01. 2017 opredelite do 3. odstavka I. točke Dogovora o politiki plač, saj je vaš odgovor osnova za nadaljevanje socialnega dialoga s sindikati.

Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO

Naslovnika:

ga. ANDREJA KATIČ, ministrica

g. MILOŠ BIZJAK, državni sekretar

 

Nazadnje urejano na
Oceni ta predmet
(0 glasovi)