Natisni to stran
ZNANA JE odločitev Evropskega sodišča, ki je odločalo, ali se za pripadnike SV ure pripravljenosti na delovnem mestu vštevajo v delovni čas

ZNANA JE odločitev Evropskega sodišča, ki je odločalo, ali se za pripadnike SV ure pripravljenosti na delovnem mestu vštevajo v delovni čas

Spoštovani!

Kot smo že poročali se je Vrhovno sodišče RS (VS RS)  odločilo zaradi pojavljanja večjega števila tožb v tej smeri, da  bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), med drugim je Sindikat MO o tem že dobil ugodno sodbo v letu 2019, takrat pa je o smiselno podobnih vprašanjih sprožil tudi prvi postopek po Zakonu o kolektivnih tožbah. VS RS je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se je sklicevalo na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Dne 15.07.2021 je Sodišče EU javno objavilo svojo odločitev bistvene povzetke objavljamo v nadaljevanju:

Povezava na odločitev Sodišče EU Sodba sodišča EU, številka C-742/19 z dne 15. 7. 2021

Sodišče EU o uporabi Direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) na področju vojaške dejavnosti

 Poudarki:

  • vsakdanje delo v vojaški službi nima posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale običajnemu načrtovanju delovnega časa, vse dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo
  • obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, je šteti za delovni čas
  • obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, se lahko plača drugače, kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

 

O čem je Sodišče EU odločalo

Sodišče EU je sodbo izdalo glede dveh vprašanj slovenskega Vrhovnega sodišča, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,
- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma) oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas.

Predhodni postopek v RS

podčastnik slovenske vojske, je od februarja 2014 do julija 2015 opravljal „stražarsko službo“ neprekinjeno sedem dni na mesec. Med to službo, ki je zajemala tako obdobja, v katerih je moral opravljati dejanski nadzor, kot tudi obdobja, v katerih je moral le biti na razpolago svojim nadrejenim, je bil  dosegljiv in ves čas prisoten v vojašnici, v katero je bil razporejen.

Ministrstvo za obrambo je menilo, da je treba kot delovni čas za vsak tak dan „stražarske službe“ šteti le osem ur, tako da je  za teh osem delovnih ur izplačalo redno plačo, za preostale ure pa le dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 % osnovne plače.

Tožba, ki jo je vložil  podčastnik in s katero je predlagal, naj se mu kot nadure izplačajo ure, ko med „stražarsko službo“ ni opravljal nobenega dejanskega dela za svojega delodajalca, ampak je moral biti na razpolago svojim nadrejenim, je bila zavrnjena na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Presoja Sodišča EU: uporaba direktive

Sodišče je specifično v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo vojaške osebe, poudarilo zlasti, da dejavnosti, ki so povezane z upravno službo, vzdrževalno službo, službo za odpravo škode, zdravstveno službo ter s službami za ohranjanje javnega reda in pregon kršitev, kot take nimajo posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale vsakršnemu načrtovanju delovnega časa, pri katerem bi se upoštevale zahteve, ki jih narekuje Direktiva 2003/88, vsaj dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo.

Sodišče pa je, nasprotno, presodilo, da se navedena direktiva ne uporablja:

  • za dejavnosti vojaških oseb in zlasti za njihovo stražo, kadar te dejavnosti potekajo v okviru začetnega usposabljanja teh oseb, operativnega urjenja ali operacij, ki vključujejo vojaško posredovanje oboroženih sil, ne glede na to, ali se te operacije stalno ali občasno odvijajo znotraj ali zunaj meja zadevne države članice;
  • za vojaške dejavnosti, ki so tako posebne, da zanje sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni primeren;
  • kadar je razvidno, da se vojaška dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo;
  • kadar bi se uporaba te direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede.

Presoja Sodišča EU: plačilo

Na drugem mestu je Sodišče poudarilo, da je treba ob predpostavki, da se Direktiva 2003/88 v obravnavanem primeru uporablja, obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, šteti za delovni čas. Vendar ker način plačila delavcev za obdobja razpoložljivosti za delo spada na področje uporabe nacionalnega prava, in ne Direktive 2003/88, ta direktiva ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

Priporočilo za člane

Na podlagi podane odločitve Sodišča EU bo tako Vrhovno sodišče RS, v reviziji sprejelo odločitev. Takoj ko bo znana razsodba Vrhovnega sodišča RS, vas bomo o tem obveščali in vam podali nadaljnje usmeritve ter vas usmerili na pravno pomoč, zato vas, naprošamo, da nas spremljate.

Nazadnje urejano na 0, 16.07.2021 08:34
Oceni ta prispevek
(0 glasov)
Objavljeno v Novosti

Povezani prispevki