Vse člane in zaposlene, ki jim je bila kršena pravica do zagotavljanja časa za odmor med delom (malica) in ustreznega plačila za opravljanje nalog izven delovne obveznosti (primopredaja, priprava na delo, priprava na odhod iz službe skratka čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu), pa POZIVAMO da nam sporočijo zgolj zahtevo po kolektivni tožbi na e- naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ki naj vsebuje: Ime in priimek, stalni naslov,GSM

Pooblaščeni odvetniški pisarni sindikata bodo tako v naslednjih dneh sprožili kolektivno tožbo na pristojnem sodišču.

V kolikor v našem dosedanjem delu prepoznate naš trud za dobro zaposlenih vas vabimo, da se včlanite v SMO. Pristopna izjava !

Lahko se je kititi s tujim perjem

O velikem uspehu pooblaščene odvetniške družbe sindikata Ministrstva za obrambo (Grilc, Starc & Partnerji), ki je v individualni tožbi zoper MO zastopala člana SMO, glede neizkoriščenega odmora za malico in neizplačanega opravljenega dela za čas primopredaje dela, smo poročali tako mi kot tudi mediji. Dobljena pravno močna sodba je po našem mnenju tako veliki uspeh ne samo za pripadnike SV in zaposlene v MO, ampak je pomemben uspeh za vse delavce v RS, ki jim delodajalec ne priznava te pravice.
Na ministrico za obrambo smo tako že 23. 04. 2018 naslovili zahtevo v kateri smo jo pozvali, da nam pojasni kako zagotavlja odmor za malico zaposlenim v SV in MO. Dne 21.06. 2018 smo s strani državnega sekretarja MO prejeli odgovor v katerem pa poenostavljeno in nestrokovno odgovarja na našo zahtevo. SMO je tako dne 08. 07. 2018 na ministrico kot odgovor na dopis št. 101-2/2018-50 z dne 21. 6. 2018, posredoval zahtevo v kateri jo med drugim seznanjamo z vsebino referenčne, pravno močne sodbe SMO in na podlagi katere podajamo jasno zahtevo:

»Da na podlagi 3. a. člena ZSPJS sami ugotovite kršitve, ki so izkazane in sodno potrjene, ter poskrbite za odpravo le-teh skozi nadomestilo ne omogočenega odmora med delom in neizplačanega opravljenega dela za čas primopredaje dela preden in po opravljeni dolžnosti. Prav tako pa od vas zahtevamo, da nemudoma prenehate s kršitvami kot ga je v danem primeru prepoznalo sodišče, saj menimo, da so takšna početja eden od razlogov za množine odhode iz SV.Ogovor MO na našo zahtevo tako pričakujemo najpozneje do 31. 8. 2018. Z odgovorom MO vas bomo seznanili takoj ko le tega pridobimo.

V SMO ne želimo netiti slabe volje v med sindikalnem sodelovanju, saj s tem delodajalcu jasno dajemo vedeti, da nismo enotni, vendar se ob zapisanem obvestilu SVS čutimo izzvane. Razumemo in pozdravljamo, da se na naše rezultate dela v korist zaposlenih navežejo tudi ostali sindikati v RS, ki jih zastopajo , nikakor pa ne moremo razumeti, da si z dobljeno tožbo, ki je plod našega dela SVS gradi javno mnenje kot, da je to njihov uspeh in v svojem zanosu egocentričnosti namenoma pozabi v objavi zapisati kdo je to tožbo dobil saj je le ta edina podlaga za vse nadaljnje tožbe iz tega naslova.

Celotni dopis - zahtevo do MO objavljamo v nadaljevanju.

»Vaš odgovor iz zveze je tako še en dokaz vašega sprenevedanja. Namreč v dopisu iz zveze zelo poenostavljeno in nestrokovno odgovarjate na naš dopis z dne 23. 4. 2018, v katerem vas sprašujemo glede zagotavljanja odmora med delovnim časom. Nekatere pomanjkljivosti že sami ugotavljate in priznavate, ob tem pa rešitve, ki jih izpostavljate kot ustrezne, niso skladne z kogentno zakonodajo in ne odgovarjajo na bistvo problema.

Prepričani smo, da sami poznate aktivno zakonodajo, ki določa delovna mesta znotraj MORS, SV, OVS, URSZR. Zaradi nezadostne kadrovske popolnjenosti ter napačne uporabe iste zakonodaje s strani MO, SV, OVS, URSZR prihaja do sistematičnih in večletnih kršitev delovnopravnih predpisov. Izhajajoč iz sodne prakse, je delodajalec dolžan vsakem delavcu jasno določiti čas za odmor, kar pa ni praksa v MO in organih MO, temveč naj bi vsak zaposleni na izpostavljenih DM sam kreiral svoj čas za odmor le tega pa zaradi narave ne more. Zgolj možnost zagotavljanja prostora za prehranjevanja na delovnem mestu ne pomeni ustrezne rešitve. Odmor je namenjen delavcu in mu omogoča, da se psihofizično odpočije od delovnega procesa ter pripravi na drugi del delovnega dneva, pri tem ne smete zaposlenim sistematično kršiti pravico odmora med delom.

Glede na navedeno in sodno prakso od vas zahtevamo, da ugotovite že nastale krivice in jih poravnate, ter delo organizirate tako, da bo vsak sleherni zaposleni za vsak dan dela točno vedel, kdaj lahko izkoristi odmor med delovnim časom in ga bo tudi izkoristil brez kakršnekoli delovne obveznosti oz. zadolžitve v tem času. Delodajalec je po aktivni zakonodaji ter sodni praksi dolžan organizirati delo in zaposlenemu odrediti, kdaj lahko oz. kdaj naj koristi odmor med delovnim časom.
Sama sodna praksa, zraven že navedene sistematične kršitve pokaže še na dodatno bistveno sistematično kršitev, ki poteka od leta 1992. Ta kršitev je izkazana skozi dejstvo, da mora zaposleni pri opravljanju dolžnosti dežurnega, varovanja objektov, intervencije zaradi priprave in primopredaje delati več je kot maksimalno dovoljeno, torej dlje od delovne obveznosti določene za opravljanje naštetih obveznosti. Povsod, kjer je odrejena obvezna primopredaja dela, mora zaposleni zaradi odrejene predaje dela ostati v službi 15 do 30 minut dlje (ob raznih zapletih pa še dlje), vendar tega dodatnega časa, ko ostane na delovnem mestu po ukazu in navodilih delodajalca ne dobi plačanega. Takšnih aktivnosti je v MO (URSZR, OVS) in SV veliko. Bistvo problema in nezakonitega ravnanja delodajalca je v tem, da je v zakonu in odločitvi sodišče jasno zapisala katere obveznosti zaposlenega sodijo v delovno obveznost in sicer:

- Prihod in odhod iz službe,
- Priprava na delo oz. primopredaja dolžnosti,
- Opravljanje nalog na določeni dolžnosti oz. delovnem mestu,
- Čas za odmor oz. počitek na delu,
- Priprava na odhod iz službe.

Sodišče je s tem jasno odločilo, da je delavcu potrebno plačati ves čas ko je le- ta na razpolago delodajalcu. Povsem jasno je, da je ustrezno plačilo za delo izven delovne obveznosti nadurno delo in ga kot takšno delodajalec mora plačati ali delo organizirati tako, da zaposleni vse naštete obveznosti opravi znotraj odrejene delovne obveznosti.

V SMO torej od vas zahtevamo, da na podlagi 3. a. člena ZSPJS sami ugotovite kršitve, ki so izkazane in sodno potrjene, ter poskrbite za odpravo le-teh skozi nadomestilo ne omogočenega odmora med delom in neizplačanega opravljenega dela za čas primopredaje dela preden in po opravljeni dolžnosti. Prav tako pa od vas zahtevamo, da nemudoma prenehate s kršitvami kot ga je v danem primeru prepoznalo sodišče, saj menimo, da so takšna početja eden od razlogov za množine odhode iz SV.
Vaše konkretne odgovore, kako boste rešili navedena vprašanja, ki pomenijo več let trajajočo nezakonito ravnanje delodajalca, pričakujemo najpozneje do 31. 8. 2018. V nasprotnem bo sindikat Ministrstva za obrambo pozval vse zaposlene v MO, ki jim je bila kršena pravica, da pristopijo preko pooblaščenih odvetnikov SMO v sodni spor zoper MO. Ob tem vas opozarjamo, da ste dolžni kot proračunski uporabniki v takšnih primerih ravnati kot dober gospodar in težiti k temu, da se nastale krivice odpravijo ter da ne prihaja do dodatnih sodnih stroškov, ki bremenijo davkoplačevalski denar.

Lep pozdrav.«

Vodstvo SMO